Priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije 2007

Komisija za priznanja ZDUS v sestavi Alojz Svete (predsednik), Tea Rogelj (članica) in Edi Majaron (član), je soglasno odločila da:
Odličje »Marija Vera«, igralsko priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, prejme dramski igralec Sandi Pavlin, upokojeni član Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane.

Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2007 (za vlogo Marje Lvovne v Gorkega Letovišcčarjih in za vlogo Irene v igri Nine Mitrovič Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti ) prejme dramska igralka Helena Peršuh, članica Slovenskega narodnega gledališca Nova Gorica.

Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2007 (za vlogo za Mlakarja v Cankarjevih Romantičnih dušah in za vlogo Vala Xavierja v Williamsovi drami Orfej se spušča ) prejme dramski igralec Uroš Furst, član Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana.

Obrazložitve:

Igralski opus Sandija Pavlina je izrazito obsežen. Velik delež svojega življenja je posvetil Slovenskemu mladinskemu gledališču v Ljubljani. Ostal mu je zvest že od šestdesetih let, ko je ustvaril vrsto žlahtnih vlog, ki so se zapisale v zgodovino gledališča in otroške duše. Omenimo vsaj Gustava v Anouilhovem Plesu tatov, Aramisa v Treh mušketirjih, Truffaldina v Goldonijevi igri Sluga dveh gospodov, Zver v Grayevi Lepoti in zveri, Policajčka Milka v nepozabnem Vilinčku z lune, Gospoda Martina v Ionescovi Plešasti pevki, Tončka v Milčinski-Kozakovih Ptičkih brez gnezda, Kapitana Kljuko v Petru Panu. V naslednjih dveh desetletjih je z vlogami v predstavah, kot so: Jovanovičeve Žrtve mode bum bum, Ajshilovi Peržani, legendarna Missa in a minor, Romeo in Julija, Alica v čudežni deželi, Atlantida, Balkon, Dramski observatorij Zenit, Resničnost, Noč gostov pomagal izgrajevati novo podobo matične hiše kot gledališkega centra, namenjenega raziskavam najnovejših teženj znotraj polja sodobnih odrskih umetnosti. Na svoji bogati poklicni poti je sodeloval z režiserji, kot so: Mile Korun, Dušan Jovanovič, Mira Erceg, Ljubiša Ristič, Janez Pipan, Eduard Miler, Dragan Živadinov, Emil Hrvatin, Vito Taufer, Matjaž Berger, Tomi Janežic, Matjaž Pograjc, Jernej Lorenci, Diego de Brea, Jan Fabre. Tudi zadnje kreacije Sandija Pavlina jasno izkazujejo virtuozno obvladovanje širokega razpona igralskih tehnik ter vrhunsko izpovedno moč. Z njegovo izvrstno in pretresljivo interpretacijo Čebutikina v Treh sestrah se je v najčistejši obliki in z najintimnejšo izpovedno močjo spoprijel s psihološko igro. Njegov Umbertino v Imenu rože je izdelan z vso prefinjenostjo občutka za igro. Markantno in z magično prisotnostjo je nato upodobil von Essenbeka v Somraku bogov, se pred njemu ljubo mlado občinstvo zopet vrnil z žlahtnim Pekom Mišmašem in za krono svojega umetniškega delovanja sodeloval z Janom Fabrom v veliki mednarodni koprodukciji Rekviem za metamorfozo. V vlogi Doktorja filozofije se je zopet izkazal z nenadkriljivo igralsko telesno in čustveno vzdržljivostjo in je preprosto ganljiv. Sandi Pavlin je človek neusahljive in bogate domišljije, pa vendar z izbranim občutkom za mero tako v komičnih kot tudi v tragičnih, z življenjsko patino prepredenih nraveh. Je igralec z izjemno disciplino in s karizmo izkušenega, analitičnega igralca, ki navdušuje otroško, odraslo, strokovno ali laično obcinstvo. Njegova skromnost, nepopustljivost, odločnost, človeška toplina in druge vrline mu omogočajo uresničevanje umetniških stvaritev najširšega obsega. Te pa postavljajo njegovo več kot štiridesetletno ustvarjalno delo v luč, ki si jo že dolgo zasluži.

Helena Peršuh članica SNG Nova Gorica je igralka širokega in bogatega notranjega sveta ter umetniškega razpona. Z vlogo Marje Lvovne v Gorkega Letoviščarjih režija Paolo Magelli, je zasnovala lik, ki nas pritegne s svojo zapletenostjo ter vprašanji, ki jih odpira. V podajanju je zanesljiva, prizemljena, v moči gledališke navzočnosti presenetljiva. Tudi z vlogo Irene v igri Nine Mitrovič Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti in v režiji Ivane Djilas je ustvarila vsestransko odrsko osebnost, prežeto z močjo hrepenenja po sreči in pravi ljubezni. S premišljenim stopnjevanjem najglobljih razpoloženj in občutij, ki jih v tej spotovsko zasnovani režiji preigrava s filmsko tenkočutnostjo in z osupljivo lahkotnostjo, je do zadnjega vlakna pristna, notranje silovita ter pretresljiva v tolikšni meri, da se gledalec zaradi njene vživetosti zboji za njo samo. Prepričljivo, popolnoma predano in v čisti gledališki užitek.

Uroš Furst član SNG Drame Ljubljana prejema nagrado za Mlakarja v Cankarjevih Romantičnih dušah v režiji Sebastijana Horvata ter Vala Xavierja v Williamsovi drami Orfej se spušča v režiji Mateje Koležnik. Je igralec, ki se vsakič znova dokaže v kvaliteti soigre. Suveren, domiseln kot je, se podredi duhu skupinskega dela, hkrati pa ohranja samosvoj in moderen igralski pristop, s čimer prestopa meje stereotipnega. Vedno samokritično ocenjuje svojo igralsko razsežnost. Je občutljivi raziskovalec bistva v nas samih in človek izjemne prepričljivosti. Obe njegovi stvaritvi sta rezultat poglobljenih, celovitih študij in obe nosita v sebi veliko notranjo strast ter igralsko radost. Gre za vrhunski stvaritvi, interpretaciji dveh izmed najkompleksnejših vlog v dramskem repertoarju in nesporno za enega od vrhov njegovega do sedaj vseskozi drznega in analitičnega iskanja. Gre za čista, resnična ustvarjalna dosežka.