12.10.

Predavanje Marte Gregorčič in Mateja Zonte: Caracoles (Školjke)

in projekcija filma
EZLN: 20/10 el fuego y la palabra / EZLN: 20/10 ogenj in beseda

S smrtjo Aguascalientesov se rodijo školjke, ki pomenijo vrata za vstopanje in izstopanje. Školjke so okna prek katerih gledamo navznoter in navzven, so glasek, ki naše besede razpošlje daleč, da lahko poslušamo tiste, ki so daleč. Školjke nas opominjajo, da moramo biti v tem svetu vedno budni in v gibanju. Školjke so tu, da bi videli, da bi razumeli, okrepili boj ljudstev in uničili oblastnike, da bi zgradili avtonomijo, da bi se učili, za boje, za upore, da bi spoznali in globalizirali odpor s pravičnostjo, da bo mogoče zgraditi svet mnogoterih svetov ...

Tako zapatisti opisujejo pomen in delovanje petih školjk, ki so nastale avgusta 2003 in uresničujejo prihodnost staroselskih skupnosti. Midva sva jih okušala ob njihovi drugi obletnici, takoj po koncu »Alerte roja« in po razglasitvi »Šeste deklaracije lacandonskega pragozda«. Vabiva vas, da jih prek audio-video dokumentacije pookušate z nama,
Marta in Matej

(produkcija revije REBELDÍA, 2004, 76', prevod: Dostje, Nina Petrić (spa-slo), podnapisi in tehnična obdelava Aigul Hakimova)

Rdeča nit te pripovedi so ključni trenutki zapatizma. Zgodbi preteklih desetih let od vstaje leta 1994 dajejo ritem dogodki, ki so se pripetili ob robu. Na primer: dialogi, ki potekajo v zaledju konfliktov, ljudje ki se vračajo v svoje skupnosti, razgovori v metroju… Kot pravijo ustvarjalci filma: »...to je dokumentarec o zastorih zapatizma«, za katerimi se skriva celo vesolje in zgodovina, ki še nikdar ni bila povedana.
(Film je bil že predvajan v sklopu revoltinih projekcij 2003/2004, vendar pa ga zaradi vsebinske primernosti in dopolnila k predavanju ponavljamo)

Special no.13: Argentina 2002

(Kanal B, 2004, Nemčija, 60’, angleški podnapisi, dok. film)

Dokumentarec prikazuje, kako pod oznako neoliberalizma ameriški imeperializem in mednarodne denarne institucije kot sta IMF ter Svetovna banka sistematično uničujejo argentinsko gospodarstvo.
Z 19. decembrom 2001 se je v Argentini začel počasi a odločno oblikovati kompakten in anonimen upor civilne družbe: ljudje so se začeli zbirati na sosedskih sestankih, brezposelni so začeli blokirati ulice, delavci so zasedali tovarne in jih pričeli upravljati, javno se je začelo napadati politike ter obsojati njihovo vodenje. V filmu spregovorijo tisti, ki so brez domov, denarja in hrane, pa tudi profesorji, aktivisti, zasedniki tovarn in sosedske iniciative.

Goldman, Emma: Living my life, Dover Pubs, 1930