Razkorak
med najbogatejšim in najrevnejšim Zemljanom bojda
v sodobni človeški zgodovini ni bila nikoli tako velika,
kakor ravno sedaj, v dobi neomejenega podjetništva
in nebrzdanega zadovoljevanja želja. Človekovo spreminjanje
naravnega okolja ni še nikoli doslej puščalo tako
težko ali celo popolnoma nepopravljivih posledic kot
ravno v dobi 'neslutenega razmaha znanosti in tehnologije'.
Nikoli doslej ni tako malo ljudi odločalo o usodah
tako velikega števila soljudi in, vice versa, kolikokrat
v človeški zgodovini so bili odnosi zastavljeni tako,
da nimajo lokalni prebivalci nikakršnega vpliva na
odločitve, ki urejajo njihova življenja? Sistemi nadzorovanja
in obvladovanja ljudi še nikoli poprej niso bili tako
dovršeni kot prav danes in še nikoli doslej se ni
s temi dejavnostmi, kakor tudi z manipuliranjem naših
mnenj, čustev in potreb ukvarjalo toliko ljudi.
Ob tem se zastavlja temeljno vprašanje: čemu? Ali
so zaradi tega ljudje bolj srečni, so njihove potrebe
bolje zadovoljene, so bolj zdravi? A morajo zaradi
tega manj časa opravljati bodisi naporna, bodisi poneumljajoča
opravila? A imajo zato več časa, da se posvečajo prijetnim
in izpopolnjujočim zadevam v življenju? Se več družijo
s prijatelji, so bolj solidarni, bolj uživajo v spolnosti?
Jih je manj podhranjenih? Manj prenažrtih? Manj mučenih,
streljanih, pregnanih, zlorabljenih, zaprtih? Moj
odgovor na zastavljena vprašanja bi bil nikalen. Kar
preprosto pomeni, da je potrebno odgovoriti še na
izhodiščno vprašanje, čemu?
Odkar so zapatisti v gozdovih Chiapasa sredi 90. napovedali
upor neo-liberalizmu, se zdi, da so se okrepili glasovi
nestrinjanja z obstoječimi modeli političnih in ekonomskih
odnosov širom zemeljske oble. Stopnjujejo in širijo
se ogorčena nasprotovanja proti družabnim in političnim
sestajanjem svetovnih elit, mobilizacije zoper strukture
moči in njihove ukrepe dosegajo kritične mase. Po
slabem desetletju otopelosti in nemoči, ki je nastopilo
po padcu berlinskega zidu, po hollywoodskem koncu
zgodovine, po prekrasnih nakupovalnih centrih, po
McDreku v vsaki vasi, se zdi, da se ponovno opogumlja
tudi tisto, kar stoji na strani življenja, solidarnosti,
vzajemne pomoči, nehierarhičnih odnosov in ponovne
osmislitve odnosa med družbo in naravo v luči sodelovanja.
Čeprav imajo tovrstna prizadevanja svojo bogato zgodovino,
pa so dogodki v 90. vseeno uvedli neko novo kvaliteto
mrežno in navzkrižno povezovanje ki že v izhodišču
odnose zastavlja tako, da se v okviru zmožnosti čimbolj
približajo predstavi o tem, kakršni bi odnosi naj
bili po tem, torej po korenitem predrugačenju.
Napovedi o spreminjanju zeitgeista in ustroja družbe
so sila nehvaležne in prej kot ne brcanje v temo,
ampak kako sicer razumeti nekatere fenomene, ne da
bi popolnoma razvrednotili njihovo dinamiko? Ključno
vprašanje trenutka, ki ga živimo, je, ali smo ujeli
val, ali pa nas zgolj premetava razburkana voda? Ali
smo priča začetku vrenja, ki utegne usodno zaznamovati
svet, ga v temeljih spremeniti, preoblikovati v nekaj,
kar bi si iz današnjega položaja še kako želeli, a
le težko predvideli? Ali pa nas čaka še več istega?
Odgovora na zastavljena vprašanja ni vsaj zaenkrat
ne. Nas pa to ne sme odvrniti od tega, da ne bi budno
spremljali dogajanja, v njem sodelovali ter o njem
premišljevali.
|
In to troje nameravamo početi s .svojtokom., forumom,
ki bo predstavljal (radikalno) kritiko obstoječe družbeno-ekonomske
ureditve, namenjal prostor konstruktivnim alternativam
in nasploh vsem, katerih prizadevanja gredo v smeri
oblikovanja svobodne, nehierarhične, neavtoritarne,
kooperativne družbe, ki temelji na neposredni demokraciji.
.svojtok. bo poleg omenjenih vsebin uvajal tudi nove
teorije in paradigme, porajajoče se na stičišču radikalne
družbene kritike, osvobodilnih gibanj (predvsem tistih,
ki izhajajo iz razreda, spola, rase ali narave) in
konstruktivnih poskusov preoblikovanja naših sebstev
in družbe. Združeval bo tako 'aktivistične' kot 'teoretske'
vsebine in se samokritično ukvarjal tudi z lastnimi
izhodišči. Ciljamo torej na kritično, a angažirano
držo, ki ni omejena z ideološkimi mejniki.
Prepričani smo, da je vzpostavitev medija, ki bi opravljal
to funkcijo, nujno potrebna, saj je izjemno široko
polje že omenjenih prizadevanj za korenite družbene
spremembe v Sloveniji medijsko nepokrito oziroma izrazito
popačeno. Odločili smo se, da se bomo problema lotili
v skladu s tistim, česar smo kot dolgoletni soustvarjalci
'kontrakulture' vajeni - držali se bomo načela naredi
sam.
V rokah držite prvo izdajo, skromno v svoji pojavnosti,
a polno upanja v nadaljnje preobleke. Marsikaj bi
lahko bilo zastavljeno drugače, manjka to in ono...
drži. Upamo pa, da boste ob tej prvi številki potrpežljivi
in da jo boste razumeli predvsem kot konkreten poziv
vsem ostrih peres, pronicljivih misli, izostrenega
objektiva, da se vpišete v .svojtok., ga pomagate
soustvarjati in si ob tem skupaj z nami brusite jezike
in živce.
Opazili boste, da v reviji ni običajnih, plačanih,
reklam. So oglasi 'projektov', za katere menimo, da
si zaslužijo vso podporo, sicer pa je ves prostor
namenjen tistemu, za kar mislimo, da bi v reviji moralo
biti in ne tistemu, kar bi morali objaviti zato, da
bi lahko tudi in tam vrinili še kaj takšnega, kar
bi dejansko radi objavili. Glede tega nismo sprejeli
neke striktne in toge uredniške politike: proti reklamam
je težko biti povsem principielno in reči, da ne boš
objavljal nobenih reklam. Če odmislimo, da je bilo
vso delo, vloženo v to prvo izdajo, neplačano in dobrovoljno
(kar je vsekakor velik odmislek!), stane kar nekaj
tisk, sploh glede na to, da se revija deli zastonj.
To vsekakor ni preveč samo-zadostna pot, odvisna je
od sreče pri nabiranju sredstev pri raznih financerjih.
Na dolgi rok bi si vsekakor želeli večati našo sposobnost
samo-vzdrževanja, kar je ambiciozna naloga. Pri tem
bi se lahko oprijeli različnih strategij in objavljanje
reklam je vsekakor ena od njih. Bi pa radi preverili
tudi druge, kot je na primer (finančna) podpora bralcev.
Mnogi progresivni mediji širom sveta so na ta način
uspeli zagotoviti lastno kontinuiteto, naša naloga
pa bo, ali lahko kaj podobnega izpeljemo tudi v Sloveniji.
.svojtok. je zastavljen pluraloško, kar bo prišlo
do polnega izraza šele v naslednjih številkah. Že
od naslednje naprej bomo začeli objavljati vaše reakcije
na objavljene tekste, še posebej pa bomo seveda veseli
vaših originalnih prispevkov.
Naslednja izdaja .svojtoka. bo ugledala luč v začetku
oktobra 2001. Naj bo to poletje ostro!
|