| <-- |nazaj/
 
|Tom d`Elf in Marko Rusjan|
|uvodnik|

Razkorak med najbogatejšim in najrevnejšim Zemljanom bojda v sodobni človeški zgodovini ni bila nikoli tako velika, kakor ravno sedaj, v dobi neomejenega podjetništva in nebrzdanega zadovoljevanja želja. Človekovo spreminjanje naravnega okolja ni še nikoli doslej puščalo tako težko ali celo popolnoma nepopravljivih posledic kot ravno v dobi 'neslutenega razmaha znanosti in tehnologije'. Nikoli doslej ni tako malo ljudi odločalo o usodah tako velikega števila soljudi in, vice versa, kolikokrat v človeški zgodovini so bili odnosi zastavljeni tako, da nimajo lokalni prebivalci nikakršnega vpliva na odločitve, ki urejajo njihova življenja? Sistemi nadzorovanja in obvladovanja ljudi še nikoli poprej niso bili tako dovršeni kot prav danes in še nikoli doslej se ni s temi dejavnostmi, kakor tudi z manipuliranjem naših mnenj, čustev in potreb ukvarjalo toliko ljudi.


Ob tem se zastavlja temeljno vprašanje: čemu? Ali so zaradi tega ljudje bolj srečni, so njihove potrebe bolje zadovoljene, so bolj zdravi? A morajo zaradi tega manj časa opravljati bodisi naporna, bodisi poneumljajoča opravila? A imajo zato več časa, da se posvečajo prijetnim in izpopolnjujočim zadevam v življenju? Se več družijo s prijatelji, so bolj solidarni, bolj uživajo v spolnosti? Jih je manj podhranjenih? Manj prenažrtih? Manj mučenih, streljanih, pregnanih, zlorabljenih, zaprtih? Moj odgovor na zastavljena vprašanja bi bil nikalen. Kar preprosto pomeni, da je potrebno odgovoriti še na izhodiščno vprašanje, čemu?


Odkar so zapatisti v gozdovih Chiapasa sredi 90. napovedali upor neo-liberalizmu, se zdi, da so se okrepili glasovi nestrinjanja z obstoječimi modeli političnih in ekonomskih odnosov širom zemeljske oble. Stopnjujejo in širijo se ogorčena nasprotovanja proti družabnim in političnim sestajanjem svetovnih elit, mobilizacije zoper strukture moči in njihove ukrepe dosegajo kritične mase. Po slabem desetletju otopelosti in nemoči, ki je nastopilo po padcu berlinskega zidu, po hollywoodskem koncu zgodovine, po prekrasnih nakupovalnih centrih, po McDreku v vsaki vasi, se zdi, da se ponovno opogumlja tudi tisto, kar stoji na strani življenja, solidarnosti, vzajemne pomoči, nehierarhičnih odnosov in ponovne osmislitve odnosa med družbo in naravo v luči sodelovanja. Čeprav imajo tovrstna prizadevanja svojo bogato zgodovino, pa so dogodki v 90. vseeno uvedli neko novo kvaliteto – mrežno in navzkrižno povezovanje – ki že v izhodišču odnose zastavlja tako, da se v okviru zmožnosti čimbolj približajo predstavi o tem, kakršni bi odnosi naj bili po tem, torej po korenitem predrugačenju.


Napovedi o spreminjanju zeitgeista in ustroja družbe so sila nehvaležne in prej kot ne brcanje v temo, ampak kako sicer razumeti nekatere fenomene, ne da bi popolnoma razvrednotili njihovo dinamiko? Ključno vprašanje trenutka, ki ga živimo, je, ali smo ujeli val, ali pa nas zgolj premetava razburkana voda? Ali smo priča začetku vrenja, ki utegne usodno zaznamovati svet, ga v temeljih spremeniti, preoblikovati v nekaj, kar bi si iz današnjega položaja še kako želeli, a le težko predvideli? Ali pa nas čaka še več istega?


Odgovora na zastavljena vprašanja ni – vsaj zaenkrat ne. Nas pa to ne sme odvrniti od tega, da ne bi budno spremljali dogajanja, v njem sodelovali ter o njem premišljevali.

In to troje nameravamo početi s .svojtokom., forumom, ki bo predstavljal (radikalno) kritiko obstoječe družbeno-ekonomske ureditve, namenjal prostor konstruktivnim alternativam in nasploh vsem, katerih prizadevanja gredo v smeri oblikovanja svobodne, nehierarhične, neavtoritarne, kooperativne družbe, ki temelji na neposredni demokraciji.


.svojtok. bo poleg omenjenih vsebin uvajal tudi nove teorije in paradigme, porajajoče se na stičišču radikalne družbene kritike, osvobodilnih gibanj (predvsem tistih, ki izhajajo iz razreda, spola, rase ali narave) in konstruktivnih poskusov preoblikovanja naših sebstev in družbe. Združeval bo tako 'aktivistične' kot 'teoretske' vsebine in se samokritično ukvarjal tudi z lastnimi izhodišči. Ciljamo torej na kritično, a angažirano držo, ki ni omejena z ideološkimi mejniki.


Prepričani smo, da je vzpostavitev medija, ki bi opravljal to funkcijo, nujno potrebna, saj je izjemno široko polje že omenjenih prizadevanj za korenite družbene spremembe v Sloveniji medijsko nepokrito oziroma izrazito popačeno. Odločili smo se, da se bomo problema lotili v skladu s tistim, česar smo kot dolgoletni soustvarjalci 'kontrakulture' vajeni - držali se bomo načela naredi sam.


V rokah držite prvo izdajo, skromno v svoji pojavnosti, a polno upanja v nadaljnje preobleke. Marsikaj bi lahko bilo zastavljeno drugače, manjka to in ono... drži. Upamo pa, da boste ob tej prvi številki potrpežljivi in da jo boste razumeli predvsem kot konkreten poziv vsem ostrih peres, pronicljivih misli, izostrenega objektiva, da se vpišete v .svojtok., ga pomagate soustvarjati in si ob tem skupaj z nami brusite jezike in živce.


Opazili boste, da v reviji ni običajnih, plačanih, reklam. So oglasi 'projektov', za katere menimo, da si zaslužijo vso podporo, sicer pa je ves prostor namenjen tistemu, za kar mislimo, da bi v reviji moralo biti in ne tistemu, kar bi morali objaviti zato, da bi lahko tudi in tam vrinili še kaj takšnega, kar bi dejansko radi objavili. Glede tega nismo sprejeli neke striktne in toge uredniške politike: proti reklamam je težko biti povsem principielno in reči, da ne boš objavljal nobenih reklam. Če odmislimo, da je bilo vso delo, vloženo v to prvo izdajo, neplačano in dobrovoljno (kar je vsekakor velik odmislek!), stane kar nekaj tisk, sploh glede na to, da se revija deli zastonj. To vsekakor ni preveč samo-zadostna pot, odvisna je od sreče pri nabiranju sredstev pri raznih financerjih. Na dolgi rok bi si vsekakor želeli večati našo sposobnost samo-vzdrževanja, kar je ambiciozna naloga. Pri tem bi se lahko oprijeli različnih strategij in objavljanje reklam je vsekakor ena od njih. Bi pa radi preverili tudi druge, kot je na primer (finančna) podpora bralcev. Mnogi progresivni mediji širom sveta so na ta način uspeli zagotoviti lastno kontinuiteto, naša naloga pa bo, ali lahko kaj podobnega izpeljemo tudi v Sloveniji.


.svojtok. je zastavljen pluraloško, kar bo prišlo do polnega izraza šele v naslednjih številkah. Že od naslednje naprej bomo začeli objavljati vaše reakcije na objavljene tekste, še posebej pa bomo seveda veseli vaših originalnih prispevkov.


Naslednja izdaja .svojtoka. bo ugledala luč v začetku oktobra 2001. Naj bo to poletje ostro!