Za kolosalne Mono, ki smo jih tod srečali že dvakrat, je znano, da se najraje spuščajo v prostrana območja atmosferičnega rocka, kjer se blažena meditacija izmenično prepleta z glasno erupcijo. Njihovemu mogočnemu inštrumentalnemu valovanju je ekipa Bube že v letu '05 jasnovidno napovedala, da s seboj prinaša ogromno orkestralnih aspiracij - to se je absolutno potrdilo na zadnjem albumu Hymn To The Immortal Wind, koder so se Mono oborožili s kar 28-članskim orkestrom. Posledično so nastale impozantne cinemaskopske simfonije, ki se močno oplajajo tako ob klasični ter filmski glasbi kot ob bolj rafiniranem rocku. Lani so se univerzalni Mono že v tretje spečali s prekaljenim, ustaljenim producentom Albinijem, s pomočjo katerega se japonski kvartet povsem kompetentno uvršča v aktualne glasbene tokove in jih nemalokrat celo preseže. Ni namreč ravno na pretek skupin, ki bi nam tako bujno burile domišljijo in nas tako zlahka ponesle v neslutene, čudovite eone zemeljske davnine.
"They're not heavy like Black Sabbath - they're heavy like Beethoven."
Diskografija (albumi):
o Under The Papal Tree (Tzadik, 2001)
o One Step More And You Die (RykoDisc, 2003)
o Walking Cloud And Deep Red Sky, Flag Fluttered And The Sun Shined (Ryko, 2004)
o You AreThere (Temporary Residence, 2006)
o Hymn To The Immortal Wind (Conspiracy Records, 2009)
Iz dua v trio, od EP-ja do LP-ja, preko Klubskega maratona do novega slovenskega hrupa se vali sonični šundr - NIKKI LOUDER. Skupina s svežim pristopom sestavlja nov material in se pripravlja na prihajajočo evropsko turnejo.
Za kolosalne Mono, ki smo jih tod srečali že dvakrat, je znano, da se najraje spuščajo v prostrana območja atmosferičnega rocka, kjer se blažena meditacija izmenično prepleta z glasno erupcijo. Njihovemu mogočnemu inštrumentalnemu valovanju je ekipa Bube že v letu '05 jasnovidno napovedala, da s seboj prinaša ogromno orkestralnih aspiracij - to se je absolutno potrdilo na zadnjem albumu Hymn To The Immortal Wind, koder so se Mono oborožili s kar 28-članskim orkestrom. Posledično so nastale impozantne cinemaskopske simfonije, ki se močno oplajajo tako ob klasični ter filmski glasbi kot ob bolj rafiniranem rocku. Lani so se univerzalni Mono že v tretje spečali s prekaljenim, ustaljenim producentom Albinijem, s pomočjo katerega se japonski kvartet povsem kompetentno uvršča v aktualne glasbene tokove in jih nemalokrat celo preseže. Ni namreč ravno na pretek skupin, ki bi nam tako bujno burile domišljijo in nas tako zlahka ponesle v neslutene, čudovite eone zemeljske davnine.
Iz dua v trio, od EP-ja do LP-ja, preko Klubskega maratona do novega slovenskega hrupa se vali sonični šundr - NIKKI LOUDER. Skupina s svežim pristopom sestavlja nov material in se pripravlja na prihajajočo evropsko turnejo.