B A N K E T I. KONCEPT Banket je gastronomska instalacija, ki raziskuje različne plasti gledališke govorice v definirani socialni situaciji. 1. Ta socialna situacija je banket, torej, dogodek, ki je v vseh svojih plasteh prešit z enim samim delom telesa - usti. Usta jejo, usta pijejo, usta govorijo, usta bruhajo, usta vzdihajo, usta se smejejo, usta kričijo... Usta skrivajo. Usta so del telesa, ki se ga ne da izločiti, izrezati, prijeti. Z vsem povedanim, usta so gledališče: gledališče kot kraj stekanja različnih umetnosnih, socialnih, psiholoških, lingvističnih fenomenov; usta kot črna škatla, sestavljena iz mnogih elementov, podložna servisiranju najrazličnejših manifestacij. 2. Če je Celica projekt prežet z očmi in se je med drugim ukvarjal z doživljanjem, ki ga pogojuje poseben način gledanja (kar je v gledališču sicer samoumevno), ima Banket za izhodiščno točko usta in se ukvarja z doživljanjem gledališkega dogodka v pogojih stimuliranega teka. Gledalci žrejo predstavo in gledajo hrano. Banket se gleda skozi oči Celice: nič ni bolj erotičnega kot skrit gledati nekoga kako žre, razen tega, da veš, da tisti ve, da ga gledaš. 3. Banket je dogodek (o) ljubezni. Antropologijo Banketa povzame Aristofanov govor iz Platonovega Simpozija, govor o tem, kako sta nastala spola (tako da je Zevs razpolovil prejšnje androgino bitje). Ljubezen je življenje razpolovljenih teles: v Banketu sta to iztrošeni telesi, ki se veselita lastnemu razpadu in naivni veri v ljubezen drugega. Anatomija gnusa se začne pri ljubljenem in konča pri lastnem telesu. Kult telesa v sodobnem fizičnem gledališču se sesuva v gnus do lastnega telesa. Lepo telo je telo šezdesetletnice. Na koncu ga vsi slavimo v transtopičnem rajanju garniranem z Rousseaujevo utopijo mesta kot vsesplošnega spektakla. 4. Čeprav je likovna instalacija nekaj izrazito teatralnega in s tem predmet zaničevanja likovnih puristov, obenem pa povdarjenega zanimanja sodobnih gledališčnikov, se v likovni instalaciji le redko zgodi gledališki dogodek. Banket je zasnovan kot samostoječi likovni objekt, ki ga je mogoče izčrpavati skozi njegove vizualne in taktilne senzacije, a je obenem prizorišče dogodka, ki mu je nemogoče določiti meje med umetniškim in socialnim. Ni treba posebej poudarjati, da je gledalec še enkrat postavljen v pozicijo enakovrednega partnerja predstave. 5. Z Greenawayem, Judy Chicago, projekti/razstavami Dinner Party a la Perestrojka, Hranjenje in požrešnost, Arcimboldov učinek etc. je hrana postala eden temeljnih vzorcev baročnosti v postmodernizmu. Hrana je postala objekt estetizacije par excellence. Še kanibalizem, kot najvišji stadij požrešnosti je postrežen kot resno filozofsko-estetsko vprašanje. Postmodernizem je mrtev, z njim tudi estetizabilnost banketa. Banket usta pušča suha in nema. Banket je gastronomska instalacija za par, ki živi najeta življenja v nekem bunkerju po koncu vojne. Banket je obsceno zabavišče kaste novokomponiranih bogatašev. Na banketovem menuju so servirane giljotinirane glave tistih, ki so hoteli vedeti preveč, a so videli premalo. BANKET - ko na krožniku ostane le lastni drek! II. OPIS 1. Scena Prizorišče je razdeljeno na dva dela: oder je sestavljen iz okroglih miz višine 1m. Osrednji del odra sestavljajo fiksirane mize, zunanji del pa obračajoče se mize. Gledalci sedijo za mizami, ki jim segajo do vratu. Mize so prekrite z različnimi prti, na njih so krožniki in pribor, v središču vsake mobilne mize je os okrog katere se vrti miza, na osi pa vir svetlobe in toplotnega doživetja (grelec oz. ventilator). Mize imajo svoje "podtalno življenje": v njih so viri svetlobe, tuneli, predmeti... Med zunanjim, mobilnim, in osrednjim, fiksnim delom prizorišča je prazen koridor, "skrito območje" iz katerega igralca prihajata, se vanj skrivata, prinašata rekvizite... Druga skupina gledalcev se nahaja za stenami, ki z dveh strani obdajajo ostali del prizorišča. Gledalci gledajo predstavo skozi cevi ("teleskope"), ki jih lahko poljubno usmerjajo. Teleskopi imajo tudi vir svetlobe, ki gledalcem omogoča tudi osvetljevanje gledanega dela prizorišča. Celotno prizorišče s stenami vred je prilagodljivo in se lahko postavi na klasični gledališki oder, v dvorane, galerije, restavracije ... površine 10x10m ali cca 100m2. 2. Dogajanje MOEBIOUSOV TRAK ODPENJANJA: I. del - poezija porabljenega narcizma PREDJED: Platon II. del - heavy metal maša GLAVNA JED: Marinetti III. del - transtopija: telo v telo DESERT: Rousseau Predstava je narejena kot banket, ki ga prirejata Valmont in Merteuil, glavna lika iz Laclosovega romana Nevarna razmerja oz. drame Kvartet Heinerja Müllerja. Lika obsedena s strastjo in željo po premagovanju drugega, sta že izčrpana od igranja najbolj nizkotnih obscenih igric in živita svoje posthumno življenje. Prazna in ogolela, cinična in nihilistična, razvijata igro, ki od brezupa in samouničevanja prehaja v ritual čiste lepote, lepote kot njune in naše slepote. V skrajnem estetiziranju lastne minljivosti prideta do točke, ko se njuni telesi morata razpasti. Gre za zaključni prizor, ki se začne kot neznansko dolga in nemogoča hoja po Kitajskem zidu, konča pa kot brezglavo zaletavanje teles, ki sta si vse in še več že zdavnaj dala. Igralca maksimalno osmišljata dinamičnost prostora. Osrednji, fiksni del odra je prostor njunih srečanj, zunanje, mobilne mize, pa so kraji njunih dvomov. Igralca se približujeta gledalcem, jih mestoma tudi nagovorita. Fikcija, ki jo igrata je samo del celotnega rituala pripravljenega za gledalca. Zato iz fikcije tudi izstopata. Način njune igre bi lahko opredelili kot brechtovsko fizično gledališče. V predstavi se govori slovensko in italijansko, deloma tudi angleško. Razmerje med slovenščino in italijanščino bo prilagajano glede na okolje. 3. Video Dijalog med igralci je podvojen s tretjim glasom, ki je odsotni mojster ceremonije. Le občasno se pojavi na zaslonih. V prostoru sta dva televizorja, ki se premikata, pojavljata in izginjata. Po stropu potuje projicirana video slika. Podobe na videu so bodisi vnaprej posneti bodisi neposredni prenos dogajanja. Video je interaktivni element predstave: del dialogov je neposredni dialog igralca in ekrana. Igralca sta iztrošena medijska produkta. Njun duh je izpostavljen ponavaljajočim se plastičnim operacijam. 4. Protokol Sestavni del predstave je hrana, ki jo gledalci lahko dejansko konzumirajo. Hrana se razlikuje od predstave do predstave in tudi znotraj predstave. Gledalci lahko kupijo vstopnice za FIRST CLASS, BUSINESS CLASS, ECONOMY CLASS in WORKING CLASS in temu primerna bo tudi strežba ter hrana. CLASS STRUGGLE je kategorija gledalcev za stenami, ki je izvzeta iz konzumiranja hrane. Tudi igralci se bodo do gledalcev obnašali glede na njihov "stan": igra bo bolj skoncentrirana na tiste iz prvega, oz. poslovnega razreda. Njune konfliktne situacije bodo povdarjene skozi začasna simpatiziranja določenega razreda. III. PRODUKCIJA Producent projekta Banket je Društvo B-51, koproducent Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Prvi sklop predstav konec maja v galeriji pod odrom PDG v Novi Gorici, ponovitve v Ljubljani septembra. IV. AVTORJI Koncept in režija Emil Hrvatin. Teksti Platon, Müller, Marinetti, Rousseau. Scenografija Vadim Fiškin. Kostumi Ivana Popovič. Glasba Borut Kržišnik. Izvedba Rosana Piano, Boris Mihalj. Glas Petra Govc. Oblikovanje Irena Woelle. Asistent Marko Knez.