Omar pripoveduje bici, kaj bo, ko bo velik.
Ljubljana, 20. oktober 2006
Omar, Zvezda, barvice, 3. jan 2007
Omar: Ko bom velik bom smetar. Ponoci bom pa zvezde opazoval.
Bica: Kdaj boš pa spal?
Omar: Najprej bom zvezde pogledu, potem bom pa spal.
Bica: To si se pa dobro odlocu.
Omar: Ja, to sem se pa dobro odlocu.
Omar je to 'zapisoval' z barvami na škatlo,
da bi opozoril vesoljce na pošast z Venere. Ker je vse 'zapisano' govoril na glas, sem si med tem
lahko tipkal na racunalnik.
Ljubljana, 2. december 2007 ob 19.20
Pošast je v obliki jelena na veji sedi, straši rakete, satelite in krožnike letece. Poskusite jo premagat. Nihce je ne more premagat, niti z mecem je ne moreš premagat.
In potem je bila ena strašna velikanska pošast, ki je strašila. Strašila je tudi enega bika, ki je bil v vesolju. In potem je šla kar na dom in je zacela rjovet ... in so cakali.
Strašna pošast! Ce boste prišli na Venero, vas bo ubila!
In velikanska pošast je umrla. Na eni Veneri sami je pocivala na skali, ki je imela svoje mladice pošasti, ki so jo umrli. Potem pa je bilo tako, prestrašila je vsakega, ker da ji ne bi ukradli okostja.
Konec, konec, konec.
Pesem o WC papirju
Ljubljana, 7. januar 2007
Luli pa vecejski papir pa ena steklenica vode pa en fant, ko je popil celo steklenico vode, pol ko je pa vodo popil, je šel pa lulat. In konc je. Tk je une pesmi konec. Jo zapišete, pol jo pa pošljete v vesolje, pol jo pa vesoljci preberejo.
Pesem o sraki in pikapolonici
18. januar 2007
Je bla v resnici ena sraka na svetu,
je vidla nesreco, je lovila pikapolonico,
ki ni vedla kaj nardit,
pol je pa prletel en petelin
je tisti vsaki pokljuval njen rep,
pol je sov pa nazaj.
Ni vedla sraka, kaj narediti
pol je šla pa v hiso, pa pikapolonca tut v hiso
pol je pa prišla ena pogumna pikapolonica,
pa je srako vrgla v kanto.
Sanje
28. januar 2007
Omar, Vesoljska postaja Mir, barvice, 4. jan 2007
O: Sanjalo se mi je, da smo na vesoljski postaji Mir.
M: Kaj smo delali tam?
O: Igrali smo se.