Kako so o konferenci poročali nekateri mediji? iz oddaje TV Dnevnik, TVS, 10. junij 2000, novinarka - Barbara Zrimšek "Kmečke ženske v vseh evropskih državah zelo redko sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V državah, kandidatkah za vstop v Unijo, pa se bojijo, da bo s propadom manj konkurenčnega kmetijstva izgubilo delo tudi veliko kmečkih žensk. Med kmečkimi ženami v nekaterih državah, članicah Evropske unije, je mogoče zaznati vedno večjo nenaklonjenost Uniji. Tudi na Švedskem - Evropski uniji se je pridružila leta 1994 - je v zadnjih letih podpora petnajsterice vedno manjša. Zanimivo pa je, da je med kmeti, ki ne podpirajo članstva v Uniji, 50 odstotkov moških in kar 66 odstotkov žensk. Tako se kmečkim ženskam v državah kandidatkah, kot kaže, ne obeta nič dobrega. /…/ Sicer pa v državah članicah, na primer v Avstriji, položaj kmečkih žena rešujejo s projekti, ki jih financira EU. Zanimivo pa je, kakšno dodatno delo je Bruselj naložil prav kmečkim ženam. (Izjava udeleženke konference) Elfriede Fischer: "Avstrija je od leta 1995 članica EU. Ugotavljamo, da se je pojavilo veliko več birokracije. To pa je spet delo za ženske." /…/ Sicer pa bodo pogajanja v kmetijstvu odvisna tudi od političnih odločitev, ki jih bodo sprejeli predvsem moški." iz oddaje Druga jutranja kronika, Radio Slovenija, 9. junij 2000, novinarka - Jernejka Drolec "Evropska širitev je pripomogla k nastanku novih oblik razlikovanja", je ob včerajšnjem začetku mednarodne konference /…/ uvodoma povedala dr. Joanna Regulska. /…/ Praviloma so ženske tiste, ki so se odpovedale socialni varnosti tako pri nas, kot v drugih državah. EU je predvsem gospodarski projekt, zato so vprašanja o vlogi in položaju žensk v obdobju priključevanja zasenčena. Še vedno so razlike med spoloma glede delovnih mest, izobraževanja, hkrati pa njihovega glasu v javnosti ni slišati. Polovica žensk v Sloveniji živi na podeželju, od tega le tri odstotke kmetic. Te so glede ekonomskega položaja, odločanja in organiziranja dela še vedno pogosto v neenakopravnem položaju. /…/ V Sloveniji so velike težave pri zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, porodniškem dopustu kmečkih žensk, česar pa zakonodaja še ne upošteva ustrezno. Pomagalo bi, če bi država uredila področje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, katerih nosilke so običajno kmečke ženske. Slednje pa si za svoje pravice premalo prizadevajo v javnem in političnem življenju. S podobnimi težavami se v procesu širitve Evropske unije srečujejo kmetice v drugih Vzhodnih in Srednjih evropskih državah."/…/ iz komentarja Ženske v Uniji in izven nje, Kmečki glas, 14. junij 2000, novinarka - Marjeta Hrovatin /…/ "Na okrogli mizi z naslovom Evropska unija: upanje ali iluzija /…/ so evropske kmetice poleg žalostnih in skrb zbujajočih dejstev, da delo kmečkih žena velja za 'ničvredno', ker ne prinese otipljivega dohodka, poudarile tudi težave, ki jih imajo ženska združenja. Gre za informacije. Saj ne, pravijo predstavnice tistih držav, ki so v EU, da Bruselj ne želi dati denarja za 'ženske projekte'. Gre za to, da kmečke ženske, ki kljub delu na kmetiji in v gospodinjstvu želijo prostovoljno delati za dobrobit svojega spola, sploh ne vedo, kako priti do denarja. Za to, da prostovoljno trkajo na številna vrata /…/ porabijo veliko energije. Potem pa izvejo, da je projekt preveč lokalno usmerjen ali pa se pokrovitelji za njih preprosto ne zmenijo. /…/ Dejstvo je, je dejal Andries Brandsma (uradni predstavnik iz Bruslja), da Unija ni rešitev za vse države, prav tako tudi ne za vse ženske." iz članka Ni dobre kmetije brez močne ženske, Kmečki glas, 14. junij 2000, novinarka - Marjeta Hrovatin "Položaj žensk na kmetijah v pridruženih članicah Evropske unije je v primerjavi z moškimi na nizki ravni. Ženske so še vedno precej odvisne od moških, saj je njihova zaposlitev fleksibilna oziroma delna, nimajo možnosti in časa za izobraževanje, slab je tudi socialni položaj. Delo kmečkih žensk /…/ ni ekonomske ovrednoteno, zato tudi ni dovolj cenjeno. Ženske vedno iščejo kompromis med družino in delovnim mestom. /…/ Kot je povedala Elfriede Fischer iz avstrijskega društva Ženski menedžment so njihovi projekti v Bruslju naleteli na gluha ušesa, ker naj bi bili preveč lokalno usmerjeni. Izkazalo pa se je tudi, da evropska komisija nima jasnih stališč do tovrstnih programov in da administracijski mlini meljejo predolgo. Fischerjeva je še predlagala, da naj se ženske organizacije pri svojem delu povežejo z močnejšimi organizacijami, saj jih v nasprotnem primeru v Bruslju sploh ne bodo opazili." iz članka O problemih kmečkih žena v procesu pridruževanja Evropski uniji, STA, 8. junij 2000 /…/ "Joanna Regulska o politiki EU v zvezi z vprašanjem spolov ugotavlja, da se še vedno kaže ozek pogled na reševanje tega vprašanja. Da se omejuje na tiste ženske, ki opravljajo službo s polnim delovnim časom, jim na nek način da možnost opravljati enakovredno službo njihovim moškim kolegom, hkrati pa od njih zahteva, da bodo opravljale tudi socialno vlogo in dobro skrbele za družino. Regulska je opozorila na izginjanje tradicionalnega motiva ženske v politiki EU, ki po njenem poudarja profesionalne ženske srednjega sloja, pozablja pa na delavke."/…/ iz članka Klic v sili kmečkih žensk, Dnevnik, 16. junij 2000, novinarka - Tatjana Pilhar /…/"Pred vstopom v EU je za Slovenijo sicer pomembno (po mnenju Marije Markeš), da izoblikuje cilje kmetijske in okoljske politike ter regionalnega razvoja v danih evropskih okvirih, vendar pa mora najprej ugotoviti in zastopati lastne, drugačne potrebe. V pogajanjih z EU bi morali uveljaviti specifične zahteve slovenskega podeželskega prostora in poudariti vlogo kmetijstva za njegov razvoj. "Jasno je treba povedati, da prihodnost slovenskega kmetijstva v EU ni odvisna od doseženih mlečnih kvot ali priznanja cvička oziroma lipicanca kot slovenske kulturne dediščine, temveč od pripravljenosti slovenskega podeželja in z njim kmetijstva sodelovati v tekmi za denar iz evropskih fondov," meni Markeševa."