kamen * les * zelezo

Andrej GROSELJ se je po diplomi na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je studiral kiparstvo pri profesorju Slavku Tihcu, vrnil v Prevalje. Tu se je kot likovni pedagog zaposlil na osnovni soli. Pogosta javna narocila kazejo, da je umetnik hitro nasel svoje obcinstvo. Formo vivo Pogled v vesolje (zelezo) je izdelal ze leta 1973; kip stoji pred gasilskim domom na Prevaljah. Potem so sledili se drugi spomeniki, naj jih nastejem le nekaj : Sentanel - Spomenik NOB (1977, les), Lasko - doprsni kip Primoza Trubarja (1979, bron), Pec - doprsni kip Josipa Broza Tita (1980, bron), Stopice - celopostavni kip Janeza Trdine (1981, kamen) in drugi.

Javna narocila in redno delo z otroki sta zavzela velik del njegovega ustvarjalnega zivljenja. Kljub temu se je z vso zavzetostjo posvetil skulpturam manjsih dimenzij.

Grosljev opus lahko v grobem razdelimo na dve obdobji. Prvo traja sedemdeseta leta in se konca nekako sredi osemdestih. Drugo traja do danes. V njegovih zadnjih delih opazujemo sintezo raziskovanj iz prejsnjih let.

Sedemdeseta in zacetek osemdesetih v Grosljevem ustvarjanju zaznamuje delo za javno plastiko. Ob tem je vseskozi cutiti nekaksno dvojnost med modernisticnim realizmom in poseganjem v likovne probleme sodobnosti. Prvo se posebej odraza v javnih plastikah, kjer se je moral kipar prilagajati okusu narocnikov, medtem ko se je s sodobnejsimi likovnimi tokovi lahko spoprijel v plastiki sobnih dimenzij.

Njegovo naravnanost k raziskovanju in iskanju novih resitev je slutiti ze v akademskih delih. V tem casu je v slovenski likovni prostor zapihal svez veter, ki je s seboj med drugim prinesel tudi skupino OHO. Seveda tudi Groselj ni mogel ostati indiferenten do teh pojavov, ceprav se ni ne takrat ne kdaj pozneje pridruzil kakemu gibanju.

Groselj dela v razlicnih materialih: zelezu, kamnu, glini, bronu in najvec v lesu. Preko zeleza in kamna se je umetnik dokopal do materiala, v katerem je nasel sebe in svojo umetnost - do lesa. Les dopusca kiparju s specificno zaobljenostjo prav posebne ucinke. Na spomeniku NOB v Sentanelu je prvic opazna sinteza njegove umetniske poti. Tu je zdruzil prizadevanja realisticnega upodabljanja s samosvojimi likovnimi resitvami. Pred nami stoji vecnadstropen kolos iz enega kosa lesa. Robovi so posneti, iz njih rastejo stilizirani obrazi. Na povrsini se razpreda okvirjen geometricni ornament. V primarni izkusnji odmeva Neskoncni stolp Constantina Brancusija v Targu Jiu v Romuniji. Brancusijeve vplive bomo nasli tudi kasneje, posebej pri veliki skupini del z naslovom Semena.

Kaj je Groslja vodilo k lesu, lahko le ugibamo. Eden izmed moznih razlogov je gotovo bogata tradicija rezbarstva na Koroskem. Velikih umetniskih imen tod okoli ne bomo nasli, a je pomembnejse izkustvo, ki ga dopuscajo in pogojujejo ljudje in krajina.