Potop v termalni izvir v Dolenjskih Toplicah
28. januar 2008
V Dolenjskih Toplicah je družba Terme Krka d.o.o. v decembra začela graditi prizidek k hotelu Kristal. V gradbeni jami je osveščen obiskovalec Dolenjskih Toplic opazil razpoko, za katero je utemeljeno domneval, da bi lahko bila jama. Po obvestilu na Jamarski klub Novo mesto smo si jamarji lokacijo ogledali in ugotovili, da gre za gladko ozko razpoko v skali, ki se odpira vse do površja. Kljub temu na površino ne seže, ker je njen vrh zabit z 1,5 m debelim ilovnatim čepom. Pravo presenečenje pa je razpoka razkrila na njenem drugem koncu – na njenem dnu se je kazala termalna voda z ocenjeno temperaturo nad 30 stopinj C. Vertikalne razpoke v steni, vse zalite s termalno vodo, so pravzaprav tri, vendar je po oceni dimenzijsko samo srednja dopuščala morebiten vstop v podzemlje. Iz jame je termalna voda prvotno tekla proti nižjim delom gradbene jame, kasneje pa so gradbinci z električnimi potopnimi črpalkami njen nivo znižali za približno en meter. Po pogovorih z investitorjem, vodjo gradbišča in direktorjem Term Dolenjske Toplice smo se jamarji dogovorili, da poskušamo izvesti jamski potop. Morebitna odkritja potopljenih rovov večjih dimenzij ter njihove podzemne smeri bi bila dobrodošla podpora gradbenikom in investitorjem pri odločitvah, kako v gradbeno-tehničnem smislu sanirati nastalo situacijo. Jamski potop smo opravili v nedeljo, 27. januarja 2008 ob 14. uri. Ob našem obisku je bilo v gradbeni jami 20–50 cm globoko jezero ohlajene termalne vode, ker se je nepredvideno ustavilo prečrpavanje vode iz gradbene jame v meteorno kanalizacijo. Leva razpoka je bila za potapljača z opremo preozka, desna premalo izrazita in nevarna zaradi zagozdenih skal nad razpoko. Izkušeni jamski potapljač Uroš Ilič se je zato potopil v srednjo razpoko. Zakaljena voda mu je oteževala pregled rova, zato je morebitno nadaljevanje iskal zgolj s tipanjem z rokama.
Žal se je v prvem potopu v dolžino prebil samo za 3 in v globino za 4 m. S ponovnim potopom je zgolj potrdil prvotno ugotovitev, da so ožine v notranjosti za potapljača neprehodne. Leva in srednja razpoka sta pod gladino sicer povezani, a prehod potapljača zaradi ožin ni možen. Voda v razpoki je bila zaradi mešanja z ohlajeno vodo iz gradbene jame (zunanja temperatura je bila 7 stopinj C) bistveno hladnejša kot pri našem prvem obisku (23 stopinj). V dnu gradbene jame je sicer kakšen ducat manjših izvirov, iz katerih na površje sili termalna voda. Po informacijah gradbincev ima večinoma 36 stopinj, enako kot v zdraviliških vrelcih. Samo predstavljamo si lahko, kakšna odkritjo bi nas pričakalo, če bi bila gradbena jama za meter ali dva globlja ... Udeleženci:Uroš Ilič, Darko Hribar in Marko Pršina. Marko Pršina, JK Novo Mesto

Izvir Obrh pri Dolenjskih toplicah
19. januar 2008
V izviru Obrh pri Dolenjskih toplicah se je končno "zgodilo" nadaljevanje. Po začetnih akcijah je sledilo en kup akcij, največ se je proste popoldneve trudil Dare Hribar. Sanirali smo podor, "zazidali" vhod, da se še kaj ne bi moglo posuti vanj, Dare je vztrajno širil naslednjo ožino, ki omogoča prehod le z jeklenkami ob strani (pa še to tistim bolj šlank), iskali možna nadaljevanja, ko smo prejšnji teden končno opazili od kje prihaja voda. Iz nizke špranje na globini 32 m, odmaknila sva nekaj kamnov in včeraj sem se nekako uspel stlačiti skozi. Očitno nadaljevanje jame, z druge strani sva našla primernejši prehod od te nizke ožine in danes prišla ca. 100 m daleč, na globini med 34 in 38 metri. Gre za vodoravno razpoko v kompaktnem kamnu (sive barve ???), zlizano od vode, visoko okoli metra in široko od dva do več metrov. Po 100 m je zmanjkalo štrikca, tako da nadaljevanje sledi. Vidljivost je bila skoraj 10 m. Uroš Ilič, JKŽ

Jama Jezero v Lahinji
29. december 2007
V jami Jezero v Lahinji, kjer sva z Igorjem lani dosegla globino 80 m, se je dogajalo naprej. Danes sva šla pogledat naprej po "pripravah", ki sva jih naredila pred enim letom z Martinom Ileničem (širjenje vhodne ožine) in včeraj z Darkotom Hribarjem (vzdrževanje vrvice). Lani se je na globini 78 m (215 m od vhoda) začelo dvigati, kjer sva morala zaradi premalo plina obrniti. Danes sva se bolje založila (2 x 20 l in 3 x 11 l jeklenke) in ugotovila, da je bila smer zadnjič prava, rov se dvigne na 66 m in nato začne polagoma spuščati (za naju tokrat končnih) 82 m, po oceni 50 m daleč. Po tem dvigu na 66 m se tudi malo razširi (4-5 m), po tleh je sicer mulj, stene so pa kompaktne. In gre še naprej... Ampak bo moralo počakati na rebreather, saj sva današnjo zalogo plina porabila do meje varnosti. Temperatura Lahinje je bila 5 stopinj, v jami pa neverjetnih 10, le na zadnjem dekompresijskem postanku na 6 m (v vidljivosti 10 cm) je padla za slabo stopinjo. Na pomoč nama je pri velikem kupu jeklenk priskočil še Darko. Kolikor smo ugotavljali po tauhu je to edina jama, kjer rov kar šiba na taki globini. Uroš Ilič, JKŽ

Glas podzemlja na internetu
28. december 2007
Ravno še na rok pred novim letom smo zaključili z digitalizacijo našega društvenega glasila Glas podzemlja. Prvič je izšlo leta 1969, do danes pa se je nabralo 19 številk, katerih vsebina nudi lep vpogled v razvoj tehnike, znanja, družabne klime in pogleda na jamarstvo od tedaj pa do današnjih dni. Vabljeni k branju, seveda pa upam, da bomo čimprej dočakali tudi spletno izdajo drugih slovenskih jamarskih glasil.
http://dzrjl.speleo.net/glas_podzemlja/index.html
Matej Dular, DZRJ Ljubljana

Potop v pritočnem sifonu Ferranove buže
10. november 2007
V soboto smo šli v Ferranovo bužo njen ustanovitelj, Stauta, Valter, Krašovec, uradni JKŽ fotoreporter in moja malenkost. Miha in Valter sta fasala dve jeklenki, Miha težjo. Pred pritočnim sifonom "Čau Tone" se Miha, fotoreporter in jaz spravimo v neoprene, zložimo robo v prav luštne čolnčke in skozi Milanovo mojstrovimo namesto prvega sifona v dvorano Estrih. Jaz se potopim v sifon in pohitim, da ujamem še dobro vidljivost. Sifon je dolg ca. 8 m in pride ven. Nadaljuje se vodni rov, širine 3 m, višine dober meter in nekaj 10 cm globoko vodo. Po 30 m - spet sifon, verjetno podoben kot prvi, uspel sem pogledati z masko preden se je vanj vsula svinjarija. Nazaj grede sem vedel kaj me čaka, saj sem bil brez lajfa malo pretežek in sem prvi sifon delno pretauhal, delno preril. Nazaj se ni videlo NIČ. Kolut sem navijal in vsake toliko potipal z roko kam gre. V srednjeredki driski bi se videlo več :) Tjagrede sem vrvico kar pogosto pritrjeval, saj je prehod kar ozek - manj kot en meter in prav enostavno bi ga bilo zgrešiti nazaj grede. V drugi sifon se potem s flašami nisem vrnil, saj sem prej "padel vanj" in seveda takoj zakalil. Potem sta Miha in Peter izmerila dvorano Estrih, Peter je pritiskal kot zmešan, spakirali smo prasice in počasi odpujsali v CH.  Uroš Ilič, JKŽ

Več novic:

Akcije: Pucov brezen
Foto načrti: Pekel pri Kopanju
Potapljanje: Odkritja v Vodni jami v Lozi
Ekspedicije: Črna gora 2004
Povezave: DRP Škofja Loka
Zanimivosti: Bilten št. 26, 2008

Nova jama pri Gradišču
27. 4. 2008

JŠ 2008 - pred Planinsko jamo
6. 4. 2008

JŠ 2008 - Turkovo brezno
29. 3. 2008