S klikom na fotografijo obrobljeno z rdečo črto ali rdeč krogec lahko vidite povečano fotografijo. Fotografije Peter Gedei
Jama pri gnezdu, kat. št. 7
Y=508853, X=544388
Globina: 134 m
Jama je že dalj časa znana, saj nosi zelo nizko katastrsko številko. Odkrili so jo leta 1925 ter jo raziskali do globine 65 metrov, kjer se je tedanje raziskovanje končalo zaradi neprehodne ožine. Delo v jami se je zopet začelo leta 1995. Akcije so potekale 1 do 2-krat tedensko. Trajale so od 5 do 7 ur. Po enem letu in preko 50 akcijah, katerim se je proti koncu pridružila vesela druščina JKŽ, smo prišli preko ožine, za katero se je odprlo brezno. Sestavljeno je iz treh stopenj. Prva je globoka 12m, druga 10m in tretja 20m. Na dnu nas je pričakal blatni čep. Z Mihom sva gledala čep in nisva vedela, kaj bi. Prepih je bilo čutiti samo iz špranje velike 10 x 15 cm. Potem smo začeli kopati v blatni čep. V prvi akciji so sodelovali: Natalija, Petra Trček in jaz. V naslednji se je pridružil tudi Miha. Prišli smo do zelo trde skale pod čepom, kjer je ročna tehnika odpovedala. Na pomoč so priskočili člani minerske sekcije JRS. V skalo smo izvrtali 5 vrtin in ožina je postala prehodna. Pod njo se je odprlo 15 m brezna in na dnu se je v steni odpirala poka ob prelomu. Miha se je oborožen z macolo prebil 12m nižje, kjer je nadaljevanje v manjšo dvoranico zapiral skalni jezik. Ta je padel v naslednji akciji. Dvoranica ima na stropu kamin. Povezan je z Jamo pri Jami pri gnezdu, kar smo dokazali z dimno patrono. Na dnu dvoranice je bila poka. Prepih je tu zelo težko določiti, saj najmočneje vleče v kamin, ki vodi v Jamo pri Jami pri gnezdu. Kljub temu smo razširili poko na dnu dvorane in napredovali še za 3,5 m v globino. Sedaj je jama globoka 134 m. To je "samo" 30-40m nad nivojem Ljubljanskega barja (odvisno od meritev). Dno jame je že v poplavni coni, saj se vidijo sledovi mulja, ki se nabira na policah. Ne vemo še, ali je to meteorna voda, ali pa morda LJUBLJANICA.
Gorazd Grmek