Film iz odprave v Jamo pod Debelim vrhom
Nedavno smo dali na splet triintrideset let star filmček, ki smo ga posneli med našo odpravo v to nenavadno jamo. Dodali smo mu zvočno kuliso, vendar je kljub vsemu potrebno nekaj pojasnil.

Čistilna akcija v Lajoviclochu
Člani Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane smo poleti 2007 raziskali in registrirali dotlej še neregistrirano jamo blizu Koblarjev. Poimenovali smo jo Lajovicloch. Dolga je kar 109 metrov in 33 metrov globoka. V njej je večja dvorana in dva stranska rova, kjer je polno kapnikov in celo nekaj jamskih biserov. Letos je napočil čas za njeno čiščenje.

Kras Lesnega brda
Lesno Brdo je vasica v Horjulski dolini ob cesti Drenov Grič – Horjul oziroma točneje Zaklanec. Tudi naslov »Kras Lesnega Brda« ni najbolj posrečen, saj le del vasi, ki je nekoč imela celo svoj grad (in danes ga ima spet) leži na apnencih, preostanek pa na dolomitih. Sredi sedemdesetih let smo se odločili, da se poleg drugega podrobneje posvetimo kareju Ljubljana – Vrhnika – Žiri – Škofja Loka – Ljubljana. Nekaj speleoloških objektov v teh krajih smo obiskali že prej, kmalu pa smo postali pozorni tudi na silno geološko pestrost teh krajev in seveda na razgibano tektoniko.

Protestna izjava JK Železnicar zoper gradnjo Evropskega muzeja Krasa na Stenah ob Planinskem polju
Po razpravi na občnem zboru 3. marca 2006 se jamarji Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane pridružujemo protestom zoper načrtovano gradnjo Evropskega muzeja krasa na Stenah ob Planinskem polju.

Jamska hrošča
V junijski številki revije Acta Entomologica Slovenica (vol. 9, No. 1 - 2001) sta opisani dve novi podvrsti jamskih hroščev, obe pa nosita imeni naših članov!

Jame v Romuniji
V Romuniji je več kot 5500 km2 kraškega terena (apnenec, sol, sadra, peščenjak…), kar predstavlja okoli 2% površine celotne države. Najpomembnejše in obenem največje zakraselo območje je Apusensko gorovje na zahodu države. V Romuniji je registriranih več kot 12000 jam.

Jamarsko vrvno dvigalo
V jamah, predvsem pa v breznih je pogosto potrebno dvigati pa tudi spuščati znatna bremena, ki se zaradi  oblike jamskih sten  rada zatikajo in jim je zato treba  pomagati na različne načine.

Janez Vajkard Valvazor
J.V. Valvasor, rojen 1641 v Ljubljani, umrl 1693 v Krškem; velik domoljub; baron, lastnik posestev in gradov Bogenšperk, Lihtenberk in Črni potok pri Litiji; kranjskih deželnih stanov stotnik dolenjske strani; član Royal Society v Londonu.

Speleoterapija
Jame so že od nekdaj služile ljudem kot zaklonišča. Med drugo svetovno vojno je bila jama Klutert ob Ennepetalu v Nemčiji eno od naravnih zaklonišč za tamkajšnje prebivalstvo. Mestni zdravnik, zdaj že pokojni dr. Spanagel, je prvi opazil, da v jami bolniki z bronhialno astmo in kroničnim bronhitisom lažje dihajo, lažje se odkašljujejo in se splošno boljše počutijo.