Najglobje jame in brezna v Sloveniji

Čehi II -1502 m
Mala Boka-BC4 -1319 m
Črnelsko brezno -1241 m
Vandima -1182 m
Sistem Molička peč -1135 m
Renejevo brezno -1071 m
M-16/Tolminski Migovec -970 m
Skalarjevo brezno -911 m
Brezno pod Velbom -910 m
Brezno pri gamsovi glavici -817 m

Najdaljše jame in brezna v Sloveniji

Jamski sistem Postonjske jame 20.570 m
Predjama 13.092 m
Kačna jama 12.750 m
Črnelsko brezno 11.450 m
M-16/Tolminski Migovec 11.300 m
Pološka jama 10.800 m
Križna jama 8273 m
Mala Boka-BC4 8168 m
Sistem Velika Karlovica 8057 m
Planinska jama 6656 m
Vodna jama v Lozi 6538 m

Stanje: 13. februar 2006
Vir:
Kataster jam Jamarske zveze Slovenije

Z JAMARSKIH AKCIJ 

Novoodkriti rovi v Pucovem breznu
V Pucovem breznu, v katerega teče potok Pikelščica, smo po Ljubovem prehodu odkrili dolg splet izredno spranih rovov, ki nas pripeljejo do bifurkacije potoka. Ogledali smo si rov proti Jadranskemu kakor tudi Črnemu morju.

Novo leto 2005 v Srbiji
Novo leto 2005 je nekaj članov JKŽ pričakalo v Grzi, to je kraj na jugovzhodu Srbije na Kučajskih planinah. Povabilu ASAK-a smo se odzvali Vrviščarja, Stauta, Uroš, Kristina, Jolbe in Marjana.

Brezno pri gamsovi glavici 2004
Gamsova je premagana! Časovno je res trajalo leto in pol, vendar za opremljanje nismo porabili veliko akcij, so se pa zaradi zasedenosti članov z drugimi jamami nekoliko časovno zavlekle. Preden smo se lotili novih delov, smo morali razopremiti še stari del jame, kar nam je uspelo v dveh akcijah.

Potiskavec
Potopis o znani dolenjski jami na Dobrepolju, ki je burila duhove mnogo let.

Roparska jama
Med Staro Vrhniko (2 km zahodno od Vrhnike), Zaplano in smučiščem Ulovko leži hrib Planina (n. v. 735 m) z razglednim stolpom. Še ne dve leti nazaj je bila v okolici Planine znana samo ena jama: Lokančevo brezno.

Logarček trenutno dolg 4334 metrov
V letu 2003 smo odkrili in raziskali kar nekaj novih rovov v jami Logarček. Zaradi poletne suše je bilo Severno sifonsko brezno suho, zato so bili izvedeni potopi v sifon na koncu četrtega jezera. V južnem rokavu pa smo prekopali prehod do novih rovov in dvoran.

bpo06m

Brezno pri gamsovi glavici
Že lani se je po klubskih kotičkih začelo govoriti o Gamsovi. Sprva potihoma, z nezaupanjem in s strahom, sčasoma pa vse glasneje in resneje. In rodila se je ideja o ponovnem obisku te jame, ki jo je naš klub odkril že leta 1969, do sedanje globine in dolžine pa raziskal DZRJ Ljubljana.

bpo06m

Logarček nabira nove metre
Pričujoča serija raztegovanja Logarčka se je začela recimo 15.6.2003, ko sta Jernej in Gorazd ugotovila, da sifon za severnim sifonskim breznom ni zalit do vrha. Več brez neoprena nista mogla. Že teden kasneje sva bila z Jernejem na ogledni akciji in ugotovila, da je voda res izredno nizka.

bpo06m

Merjenje novega rova
v Logarčku
Zgodilo se je v soboto 01.03.2003, ko smo se znašli na delno zasneženem parkirišču, ki je najbližje vhodu v jamo. Perota in mene je presenetil avto s postojnsko registrsko tablico v katerem je bila lepo vidna nalepka JRS. Odšla sva do vhoda in ugotovila, da so v jami že obiskovalci. Kljub temu smo se odločili da se odpravimo v jamo.

FOTO NA?RTI 

bpo06m

Pekel pri Kopanju
Jama se nahaja na vzhodnem robu Radenskega polja, severno od Viršnice. Dolga je 745 metrov z višinsko razliko 22 metrov, kjer je 18,5 metra pod nivojem polja. Podrobneje smo si jamo ogledali med intenzivnimi raziskavami v Viršnici, saj smo pričakovali možnost povezave obeh jam.

bpo06m

Brezno pravilne odločitve
Med Vrhniko in Logatcem leži hrib Raskovec, ki je tako rekoč obkrožen z jamami. Toda na njegovem severnem pobočju je močno pretrt ravnik, kjer ni bila registrirana nobena jama. Sumljivo.

Vrh5m

Jama pod Debelim vrhom
Poleti leta 1973, navkljub intenzivnim prizadevanjem nekaterih članov in intenzivnim pripravam ekspedicije v Brezno pri gamsovi glavici ni bilo. Vsa prizadevanja so se končala tako, da sta na visokogorski kras odrinila Tone Jenc-Žila in Jamnik Jože - Južek sama ter jamo odkrila med sistematičnim pregledovanjem jam med Debelim vrhom in Ogradami nad Planino v Lazu.

GNEZDO8m

Jama pri gnezdu
Jama je že dalj časa znana, saj nosi zelo nizko katastrsko številko. Odkrili so jo leta 1925 ter jo raziskali do globine 65 metrov, kjer se je tedanje raziskovanje končalo zaradi neprehodne ožine.