Prvič ...
|
28. maja 2006 smo nadaljevali raziskovanje Vodne jame v Lozi, šli smo pa pogledat Markov spodmol, da izmerimo sifon, predvsem tloris ki ga francozi l. 97 niso izmerili. Za potop sva se zmenila z Igorjem Vrhovcem, vsak s tremi jeklenkami, da bi mogoče šla pogledat še naprej in naračunala sva, da bova napolnila deset prasic. Na koncu se nas je nabralo 12 in vsak je nosil bolj ali manj težko prasico. Seveda smo bili vsi v neoprenih.
Z Igorjem pripraviva opremo in se potopiva, z ostalimi se zmeniva da naju dobri dve uri ne bo in so šli ta čas fotkat jamo. Igor napeljuje umerjeno vrvico, jaz za njim zapisujem podatke. V lepem sifonu z vidljivostjo čez 10 metrov in temperaturo vode 8 stopinj sva sledila vrvici od francozov. Prideva iz vode in po slabih 10 metrih nov sifon. Odloživa po eno jeklenko in se potopiva v drugi sifon. Ta je precej manjših dimenzij, poln mulja z vidljivostjo v centimetrih. Globina je 6,5 m, dolžina 45 m. Nato se nadaljuje vodni rov v dolžini 28 m kjer zopet prideva iz vode. Odloživa opremo in nadaljujeva peš. Prideva do križišča, ko začnem govoriti "Mislim da vem kje sva". Še 2x se obrnem okoli in začnem vpiti "Vem kje sva, vem kje sva". Igor me malo čudno gleda ko narediva še dva koraka in rečem "lej sledi". Tako je nastal sistem Vodna jama v Lozi-Markov spodmol v izmerjeni dolžini 6530 m. Glede na to, da sva malo nepričakovano opravila povezavo, sva nazajgrede pobrala vrvice, spakirala opremo in počasi smo krenili proti izhodu. Sodelovali smo: Mirela Čehič, Milan Ferran, Nikola Jurkova, Roman Kidrič, Ines Klinkon, Wojciech Kowalski, Petra Ogrin, Miha Staut, Anja Šalehar, Igor Vrhovec, Boštjan Vrviščar in moja malenkost - vsi JKŽ. Hvala vsem.
|
Po vodni jami v Lozi očitno ne teče samo voda iz Markovega spodmola. V Vodno jamo v Lozi iz Markovega spodmola nismo prišli čisto na koncu ampak s tistega konca čisto levo zgoraj prihaja voda še od drugod. Tako da je jama še perspektivna. Ojoj.
... in drugič
|
Približno enkrat na leto se spravimo tja notri in včerajšnji dan je bil temu namenjen. Začeli smo na koncu stranskega rova, ki sva ga z Igorjem nazadnje pustila nedokončanega. Namerili smo 2 vizuri (16 m) in se konča s sifonom. Nazajgrede 160 m nazaj odkrijemo še en stranski rov ne prav majhnih dimezih po katerem občasno teče voda, vendar je pol metra višje in suh. Po približno 100 metrih se zniža na višino manj kot metra in širine 2-4 metre in v tem stilu nadaljuje več kot 400 m. Po vseh štirih se ne da, torej puzanje. Vendar smo se odločili za rolanje :) Vmes smo merili. Nato se konfiguracija spremeni, smo že obupali na delu, kjer je prenizko za rolat, vendar se Igor prebije naprej in nato je še dobrih 100 metrov, meandra, lepega rova nato se za dvoranico konča s sifonom. Po tleh je pesek, manjši kamni in mivka. Odrolamo se nazaj, ker nismo merili smo se vsakih 20 m morali obrniti :) Torej, 638 m. Nato gremo s štrikom in kovačijo čisto na konec pogledat, ali se jama nadaljuje tam, kjer se nazadnje nismo upali spustiti brez štrika. Ko sva Romanu pokazala, kje pride voda iz
|
Načrt sledi. Sodelovali Igor Vrhovec, Roman Kidrič in moja malenkost.
Uroš Ilič, foto: Roman Kidrič