Obisk hrvaških jamarjev
20. december 2009
Nedavno so nas obiskali hrvaški jamarji in skupaj smo se podali kar v Žirovcovo jamo. Namen obiska je bila izmera novoodkritih delov jame in seveda predstavitev zanimive jame hrvaškim kolegom. O akciji so se razpisali na njihovi strani.
Film iz odprave v Jamo pod Debelim vrhom
9. november 2009
Nedavno smo dali na splet triintrideset let star filmček, ki smo ga posneli med našo odpravo v to nenavadno jamo. Dodali smo mu zvočno kuliso, vendar je kljub vsemu potrebno nekaj pojasnil. Več v članku.
Aleš Lajovic, JKŽ

Brezno ata Ivana in Jama mame Vide
1. november 2009
Vikend okoli prvega novembra smo se Andrejem in Jerotom odpravili na ogled "novega" brezna na Bloški planoti. Uspelo nam je najti tudi "luknjo" za katero mi je povedala stara mama. V zelo globokem 16 m breznu nismo videli nadeljevanja in tudi prasca so nam žal že pojedli. Zato smo se vrnili k "luknji".

Po nekaj udarcih se nam je jama odprla in po 20 m spustu smo prvi stopili v novo jamo. No vsaj tako smo mislili. Na 30 m globine nas je v kotu pričakalo okostje neke zveri. Upamo na nadaljevanje jame.
Tomaž Hitij, JKŽ

In spet nove fotogalerije 3. september 2009
Po več kot tromesečnem zatišju se zopet oglašamo. Poletnih akcij se je nabralo kar nekaj, na žalost pa so fotoaparati bolj samevali doma. No, kljub vsemu se je nabralo nekaj fotografskega materiala. Še maja je potekala veteranska akcija v Lipiški jami. Sredi junija se je vršil obisk Planinske jame, kjer so se člani kluba kljub številčni udeležbi uspeli zbasati v čolne. Julija smo praznovali Badyjevih 50, po dolgem času spet obiskali Mišino jamo, preverili stanje v Jezerini 2 ter se pozabavali na tradicionalnem JKŽ pikniku pri Jolbetovem vikendu. Avgust je odprl Nebi z obiskom sežanskega tabora Kamenmjavček, dan kasneje smo spet obiskali Brezno pri gamsovi glavici, avgust pa smo na koncu zaključili v Gradišnici.

Nove fotogalerije 20. maj 2009
Tokrat pa se res že dolgo nismo oglasili, zato pa v opravičilo objavljamo kar devet novih fotogalerij. Ponovili bomo klubsko sceno in si jo ogledali še iz Nebijevega zornega kota, se potopili z Mihajlotom v Jamo v gradu pri Osojnici, se preizkušali kot šolarji v jamarski šoli v Škamperlovi jami, Rakovem Škocjanu in Hotiških ponikvah, obiskali jamsko lepotico Burjo blizu Kozine, prežimarili silos v Domžalah in pretekli 12 kilometrov na Teku trojk. Za konec pa se bomo še malce okopali v Pucovem breznu.

Nove fotogalerije 21. april 2009
Jamarska šola 2009 je v polnem zagonu. Tečajnike in njihove učitelje smo spremljali na plezališču pri Planinski jami in na Črnem Kalu, vmes pa smo se še malce zabavali v klubskih prostorih. Vabljeni k ogledu!

Jamarska šola 2009 11. marec 2009
V letu 2009 bomo z jamarsko šolo začeli podobno kot prejšnja leta, spomladi. V četrtek, 26. marca 2009 se bomo ob 19.30. uri dobili v naših prostorih, kjer bomo na uvodnem predavanju predstavili nekaj od najboljših trenutkov, ki jih lahko doživite kot jamarji. Seveda ste že sedaj vabljeni, da nas kakšen četrtek ob 20.30 obiščete in vidite, kaj počnemo. V tem primeru se nam lahko pridružite pri obisku kakšne enostavnejše jame že pred "uradnim" začetkom šole.

Nove fotogalerije 15. marec 2009
Tradicionalni januarski obisk Jame pri Svetih treh kraljih, merjenje Prepadne jame, rovi Žirovcove jame, obisk Nemogoče jame, nedeljska akcija v Jami pri Brundlovem partu in Jami v partu pri ogradi, feranjska scena, občni zbor JKŽ in utrinki iz Velike Šprinčnice.

Zimski obisk Ledene jame pri planini Viševnik 28. februar 2009
V soboto smo počasi prikapljali do planine Blato, v načrtu pa je bil še isti dan obisk jame in po možnosti izkopavati vhod, vendar se je načrt verjetno izjalovil že prejšnji dan s ponočevanjem na občnem zboru, dokončno pa zaradi prijetnega sončka, ki nas je mamil k lenobnemu poležavanju pred kočo. Naslednji dan smo se uspeli odlepiti od koče okrog pol devetih. Že v prvih stotih metrih je Gustavu počila vez na smučki in moral se je sprijazniti s pešačenjem. Snega je na planini Pri jezeru bistveno več kot na Blatu, na planini Viševnik pa še bistveno več kot na planini Pri jezeru. Na zadnji je polovica koč povsem zasutih s snegom. Kljub obilici snega smo skozi rosomahov polne fužinske gozdove (na to opozarja tekst, ki smo ga našli v koči) uspešno privijugali do jame. Višino snega v kotanji kjer se odpira vhod v jamo, je težko oceniti. Vsekakor je precej nad robom te slike. Kopanja bi bilo za tisti dan brez dvoma preveč, zato smo pobrali šila in kopita in odsmučali, odkrpljali in odpešačili v dolino. Gustavu smo na Blatu vez uspeli toliko fiksirati, da se je vsaj po cesti odpeljal do doline. Miha Staut

Občni zbor JKŽ 27. februar 2009
Za nami je tradicionalni občni zbor. Tokrat so nas gostili gasilci gasilskega društva Bizovik in priznamo, da smo bili nad prostorom očarani. Upamo, da ne zadnjič. Kljub spremembi lokacije je bila udeležba številčna. Klub bo pod taktirko novega predsednika Boštjana Vrviščarja nadaljeval z uspešnim delom tudi v tem letu.

Nekaj novih fotogalerij 28. januar 2009
Po daljšem zatišju se je nabralo kar nekaj fotomateriala. Valter se je potepal po češkem podzemlju, dokumentiral je številčen obisk jame LP2, Milan se je s Frančkom spustil do Krasnega novega sveta v Ferranovi buži in uspel fotografirati visok vodostaj Bužice, Miha pa je skrbno beležil klubsko božično veseljačenje v Srbiji.

Preboj v RP1 13. december 2008
Po skoraj dveh letih in 24. akcijah sva danes z Ljubom prodrla v RP1, ki se sedaj imenuje Žirovcova jama. Na globini 25 m se odpira brezno 25 m globoko, kar je pravzaprav na sredini širokega meandra. To niti ni dno je le širok skalni rob žirine 2 - 3 m, ki se v meandrau nadaljuje v globino še kakih 15 m, širine od 0,5 do 1 m. Meander v katerega sva prišla se nadaljuje v ravni črti v obe smeri. Najprej sva se lotila, kot se je pozneje izkazalo, v pritočni del. Po 40 m se je meander cepil v več rovov. Lotila sva se največjega. Takoj na začetku sva naletela na velike podore. Rov je nekako širok 2 - 3 m in višine do 10 m. To je skoraj v celoti zatrpano s podorom. Prehodi so na različnih višinah. Tako sva prišla do vode, ki jo je kakšnih 10 l/s. Tu je rov širok le še 1 m. Nadaljevala sva protitočno. Voda je večinoma spodkopala podor nad njo. Večkrat je bilo potrebno s koleni v vodo. Na posameznih mestih, kjer ni bilo podora je pravi sprehod. Rov se počasi dviguje. Prideva do še enega pritoka in nadaljujeva po večjem rovu. Ni nobenih sprememb, prevladuje podor. Ko se podor neprehodno zapre, obrneva. Na sotočju pokukava še v drugi rov, ki je bil precej ožji in brez podorov. Tudi ta se kmalu cepi na dva rova, oba prehodna. V večjem nadaljujeva do dela, kjer bi bilo nadaljevanje možno le v neoprenu. Vrneva se do izhodišča, ker sva prišla do vode in nadaljujeva z vodnim tokom. Kmalu sva prišla do 4 m stopnje, kjer brez opreme ne moreva nadaljevati. Hrup, ki ga povzroča ta stopnja se sliši skoraj do izhoda iz jame. Greva nazaj do štrika in pogledat v drugo smer. Že prej omenjena skalna polica se po 40 m zapre z blatnim čepom. Jaz preplezam tistih 15 m do vode in nadaljujem z vodnim tokom. Rov je širine do 1 m in visokim meandrom, ki mu ni bilo videti vrha. Vmes so vkleščene redke podorne skale. Se nadaljuje. Jama je polna prodnikov, večinoma peščenjaka. Najde pa se tudi kakšno, seme, drobna vejica ali kost. Ocenjujeva, da sva raziskala vsaj 500 m rovov. Milan Ferran.

V Govicu z radijci Radio.si 22. november 2008
Štirje naši člani so s sodelavci Radia.si in nagrajenci nagradne igre, ki se je odvijala prek radijskih valov obiskali Govic. Borut, ki je jamo opremljal, je pohvalil vse sodelujoče, saj niso imeli nobenih težav s premagovanjem zahtevne vstopne stene in stopnje pod Nandetovim oknom. Več v galeriji.

Luciferovanje JKŽ 2008 22. november 2008
Pa je za nami tradicionalni krst novopečenih jamarjev – Luciferovanje. Tokratni se je odvijal v lovski koči LD Begunje pri Bezuljaku blizu Rakeka. Krst in pogovor z Luciferjem so preživeli štirje "mladiči". Čestitamo! Več v fotogaleriji.

Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru - nova odkritja 11. oktober 2008
V začetku oktobra se je ekipa JKŽ mudila v Požiralniku ob Zgornjem kriškem jezeru. Z raziskavami iz prejšnjega leta smo uspeli razširiti ožino na nekdanjem dnu (100 m) in jamo poglobiti za približno 50 m, kjer nas je ustavila nova neprehodna ožina. Letos smo to ožino prepričali v sodelovanje in se ta vikend skozi 3 zaključena brezna spustili še 25 m do 30 m nižje. Na tem mestu se jama uravna, zelo ozek rov, ki vodi v nadaljevanje, pa je do polovice zalit z vodo. Na tem mestu smo se obrnili. V kolikor v naslednji akciji ne bomo uspeli napredovati do novih brezen, ki bi obetala nadaljevanje, bo čez jamo potrebno narediti križ. Novonastale fotografije si lahko ogledate v fotogaleriji, krajši videoposnetek razmer v jami pa prek spletnega portala YouTube. Miha Staut; Foto: Peter Gedei

Novi rovi v Pucovem breznu 30. avgust. 2008
Včeraj sva se z Valterjem ponovno podala v Puca. Namenila sva se pregledati možnosti nadaljevanja v novoodkritem rovu. Še preden sva prišla do konca znanega rova sva malo pokukala v dve možni nadaljevanji in ju pustila za pozneje, če ne bova prišla naprej v glavnem rovu. Medtem ko je Valter zabijal svedrovc sem pregledal bližji kamin. Tudi tu sta dve možnosti nadaljevanja. Ena je v nizkem spranem rovu, druga pa v kaminu.
Nadaljevala sva v glavnem rovu čez 4 m stopnjo, kjer se začne blaten rov širine 3 m in višine 1 m. Po 15 m se odpre dvorana dolžine 20 m, 5 do 8 m širine in do 15 m višine. V dvorani se prične rov dvigovati, v nadaljevanju pa gre že skoraj navpično navzgor. Po sledeh priteka glavnina vode iz rova premera 1 m, ki se po 15 m konča s podorom. Drugi, zelo ozek rov se nadaljuje na vrhu kamina. Sledila sva temu rovu širine 50 cm in višine 1 m. V ovinkih se malo razširi. Obračanje pa je zelo težko. Tu sva začutila prepih v nasprotni smeri, kot 80 m prej. Sproti sva tudi merila, kar je bilo res težko. Smeti so prisotne tudi tu. Po 30 m ožine se odpre dvoranica, ki ni kmalu pokazala svojih razsežnosti. Poizkusila sva s plezanjem navzgor, pa ni bilo preveč varno. Zato sva nadaljevala v blatnem odtoku, ki se je cepil na več smeri. Najbolj perspektivna smer se je odpirala na dnu blatnega podora. Valter je tej smeri sledil 30 m. Potem sva poizkusila s plezanje 5 m stopnje, kjer se je zadaj kazala črnina. Ker so oprimki krušljivi sva odnehala. Lotila sva se drugega kamina in prišla na polico nad vstopom iz ozkega rova. Tu sva lahko bolje ocenila gornje dele. Prvih 10 m bi bilo ob varovanju lahko preplezljivih. Z laserjem sva izmerila najvišjo točko 36 m pod kotom 65 st. To ni kamin. Vidi se, da bi lahko bila vmes še druga nadaljevanja.
Najvišja točka jame je sedaj + 1,5 m. Izmerila sva 146 m novih rovov. Skupna dolžina izmerjenih rovov pa je 1.600 m. Milan Ferran; Foto: Milan Ferran

Čedca 14. avgust. 2008
V nedeljo sem se odpravil na Čedco z namenom utrditi pot mimo slapu z zahodne strani. Naletel sem na Jozija (kogroškega Slovenca), ki mi je navdušeno pomagal zabijati klamfe. V gornjem delu grape, v bližini Jame nad Čedco se je del podora zrušil tudi v to grapo. Zaradi tega je dostop v tem delu celo enostavnejši. Šla sva do jame. Jozi je imel željo, da bi se povspel na greben in prečil do Češke koče. Ob pogledu na skalni rob se je premislil.
Nazaj grede sva se povspela še na rob podora v zgornjem delu. Kar nekaj podornega materjala se "vaga" na tem grebenu. Od tu je do slapu, kolikor ga je še ostalo, še kakšnih 50 m. Pod slapom je spodmol, kjer se nahaja zemlja in drobir, ki bo verjetno povzročil nadaljnje trganje materiala. Milan Ferran; Foto: Jozi

Odkritje nadaljevanja v Ledeni jami pri Viševniku 21. junij 2008
Po 18. letih smo ponovno obiskali Ledeno jamo pri Viševniku nad Bohinjem z željo ugotoviti kakšno je stanje ledu v jami. Po krajšem blodenju po melišču smo našli vhod, se opremili in spustili v prijeten hlad. Vhodna dvorana ostaja enakih dimenzij kot prejšnjič, spust v levo brezno pa tokrat ni bilo mogoče, ker je bilo z ledom zalito do vrha. Nato smo se spustili v desno brezno, kjer smo dosegli že znano dno. Med povratkom in fotografiranjem smo odkrili velik rov, ki se je odprl ob levi steni brezna. Rovu smo sledili po podoru kjer smo na koncu skozi močno pihajočo ožino prispeli v večjo dvorano 20 x 30 metrov z višino stropa okoli 30 metrov. Po prehodu smo prišli v naslednjo dvorano podobnih dimenzij ter kasneje še v večjo, široko okoli 50 m in dolgo 40 m. V naslednjem prehodu v naslednjo dvorano nas je zaustavila krajša stopnja in izredno močan prepih, primerljiv s prepihom v Predjami pred Črno dvorano. Kaj je zadaj, si lahko le mislimo. Nadaljnje raziskave sledijo... Peter Gedei; Foto: Peter Gedei

Potop v termalni izvir v Dolenjskih Toplicah 28. januar 2008
V Dolenjskih Toplicah je družba Terme Krka d.o.o. v decembra začela graditi prizidek k hotelu Kristal. V gradbeni jami je osveščen obiskovalec Dolenjskih Toplic opazil razpoko, za katero je utemeljeno domneval, da bi lahko bila jama. Po obvestilu na Jamarski klub Novo mesto smo si jamarji lokacijo ogledali in ugotovili, da gre za gladko ozko razpoko v skali, ki se odpira vse do površja. Kljub temu na površino ne seže, ker je njen vrh zabit z 1,5 m debelim ilovnatim čepom. Pravo presenečenje pa je razpoka razkrila na njenem drugem koncu – na njenem dnu se je kazala termalna voda z ocenjeno temperaturo nad 30 stopinj C. Vertikalne razpoke v steni, vse zalite s termalno vodo, so pravzaprav tri, vendar je po oceni dimenzijsko samo srednja dopuščala morebiten vstop v podzemlje. Iz jame je termalna voda prvotno tekla proti nižjim delom gradbene jame, kasneje pa so gradbinci z električnimi potopnimi črpalkami njen nivo znižali za približno en meter. Po pogovorih z investitorjem, vodjo gradbišča in direktorjem Term Dolenjske Toplice smo se jamarji dogovorili, da poskušamo izvesti jamski potop. Morebitna odkritja potopljenih rovov večjih dimenzij ter njihove podzemne smeri bi bila dobrodošla podpora gradbenikom in investitorjem pri odločitvah, kako v gradbeno-tehničnem smislu sanirati nastalo situacijo. Jamski potop smo opravili v nedeljo, 27. januarja 2008 ob 14. uri. Ob našem obisku je bilo v gradbeni jami 20–50 cm globoko jezero ohlajene termalne vode, ker se je nepredvideno ustavilo prečrpavanje vode iz gradbene jame v meteorno kanalizacijo. Leva razpoka je bila za potapljača z opremo preozka, desna premalo izrazita in nevarna zaradi zagozdenih skal nad razpoko. Izkušeni jamski potapljač Uroš Ilič se je zato potopil v srednjo razpoko. Zakaljena voda mu je oteževala pregled rova, zato je morebitno nadaljevanje iskal zgolj s tipanjem z rokama.
Žal se je v prvem potopu v dolžino prebil samo za 3 in v globino za 4 m. S ponovnim potopom je zgolj potrdil prvotno ugotovitev, da so ožine v notranjosti za potapljača neprehodne. Leva in srednja razpoka sta pod gladino sicer povezani, a prehod potapljača zaradi ožin ni možen. Voda v razpoki je bila zaradi mešanja z ohlajeno vodo iz gradbene jame (zunanja temperatura je bila 7 stopinj C) bistveno hladnejša kot pri našem prvem obisku (23 stopinj). V dnu gradbene jame je sicer kakšen ducat manjših izvirov, iz katerih na površje sili termalna voda. Po informacijah gradbincev ima večinoma 36 stopinj, enako kot v zdraviliških vrelcih. Samo predstavljamo si lahko, kakšna odkritjo bi nas pričakalo, če bi bila gradbena jama za meter ali dva globlja ... Udeleženci:Uroš Ilič, Darko Hribar in Marko Pršina. Marko Pršina, JK Novo Mesto

Izvir Obrh pri Dolenjskih toplicah
19. januar 2008
V izviru Obrh pri Dolenjskih toplicah se je končno "zgodilo" nadaljevanje. Po začetnih akcijah je sledilo en kup akcij, največ se je proste popoldneve trudil Dare Hribar. Sanirali smo podor, "zazidali" vhod, da se še kaj ne bi moglo posuti vanj, Dare je vztrajno širil naslednjo ožino, ki omogoča prehod le z jeklenkami ob strani (pa še to tistim bolj šlank), iskali možna nadaljevanja, ko smo prejšnji teden končno opazili od kje prihaja voda. Iz nizke špranje na globini 32 m, odmaknila sva nekaj kamnov in včeraj sem se nekako uspel stlačiti skozi. Očitno nadaljevanje jame, z druge strani sva našla primernejši prehod od te nizke ožine in danes prišla ca. 100 m daleč, na globini med 34 in 38 metri. Gre za vodoravno razpoko v kompaktnem kamnu (sive barve ???), zlizano od vode, visoko okoli metra in široko od dva do več metrov. Po 100 m je zmanjkalo štrikca, tako da nadaljevanje sledi. Vidljivost je bila skoraj 10 m. Uroš Ilič, JKŽ

Jama Jezero v Lahinji
29. december 2007
V jami Jezero v Lahinji, kjer sva z Igorjem lani dosegla globino 80 m, se je dogajalo naprej. Danes sva šla pogledat naprej po "pripravah", ki sva jih naredila pred enim letom z Martinom Ileničem (širjenje vhodne ožine) in včeraj z Darkotom Hribarjem (vzdrževanje vrvice). Lani se je na globini 78 m (215 m od vhoda) začelo dvigati, kjer sva morala zaradi premalo plina obrniti. Danes sva se bolje založila (2 x 20 l in 3 x 11 l jeklenke) in ugotovila, da je bila smer zadnjič prava, rov se dvigne na 66 m in nato začne polagoma spuščati (za naju tokrat končnih) 82 m, po oceni 50 m daleč. Po tem dvigu na 66 m se tudi malo razširi (4-5 m), po tleh je sicer mulj, stene so pa kompaktne. In gre še naprej... Ampak bo moralo počakati na rebreather, saj sva današnjo zalogo plina porabila do meje varnosti. Temperatura Lahinje je bila 5 stopinj, v jami pa neverjetnih 10, le na zadnjem dekompresijskem postanku na 6 m (v vidljivosti 10 cm) je padla za slabo stopinjo. Na pomoč nama je pri velikem kupu jeklenk priskočil še Darko. Kolikor smo ugotavljali po tauhu je to edina jama, kjer rov kar šiba na taki globini. Uroš Ilič, JKŽ

Glas podzemlja na internetu
28. december 2007
Ravno še na rok pred novim letom smo zaključili z digitalizacijo našega društvenega glasila Glas podzemlja. Prvič je izšlo leta 1969, do danes pa se je nabralo 19 številk, katerih vsebina nudi lep vpogled v razvoj tehnike, znanja, družabne klime in pogleda na jamarstvo od tedaj pa do današnjih dni. Vabljeni k branju, seveda pa upam, da bomo čimprej dočakali tudi spletno izdajo drugih slovenskih jamarskih glasil.
http://dzrjl.speleo.net/glas_podzemlja/index.html
Matej Dular, DZRJ Ljubljana

Potop v pritočnem sifonu Ferranove buže
10. november 2007
V soboto smo šli v Ferranovo bužo njen ustanovitelj, Stauta, Valter, Krašovec, uradni JKŽ fotoreporter in moja malenkost. Miha in Valter sta fasala dve jeklenki, Miha težjo. Pred pritočnim sifonom "Čau Tone" se Miha, fotoreporter in jaz spravimo v neoprene, zložimo robo v prav luštne čolnčke in skozi Milanovo mojstrovimo namesto prvega sifona v dvorano Estrih. Jaz se potopim v sifon in pohitim, da ujamem še dobro vidljivost. Sifon je dolg ca. 8 m in pride ven. Nadaljuje se vodni rov, širine 3 m, višine dober meter in nekaj 10 cm globoko vodo. Po 30 m - spet sifon, verjetno podoben kot prvi, uspel sem pogledati z masko preden se je vanj vsula svinjarija. Nazaj grede sem vedel kaj me čaka, saj sem bil brez lajfa malo pretežek in sem prvi sifon delno pretauhal, delno preril. Nazaj se ni videlo NIČ. Kolut sem navijal in vsake toliko potipal z roko kam gre. V srednjeredki driski bi se videlo več :) Tjagrede sem vrvico kar pogosto pritrjeval, saj je prehod kar ozek - manj kot en meter in prav enostavno bi ga bilo zgrešiti nazaj grede. V drugi sifon se potem s flašami nisem vrnil, saj sem prej "padel vanj" in seveda takoj zakalil. Potem sta Miha in Peter izmerila dvorano Estrih, Peter je pritiskal kot zmešan, spakirali smo prasice in počasi odpujsali v CH. Uroš Ilič, JKŽ