Pekel pri Kopanju, kt. št. 1868
Jama leži v katasterski občini Grosuplje na vzhodnem robu Radenskega polja.
Dolžina: 743m
Višinska razlika: 22m
Meritve: Igor Perpar, Nace Labernik, Simona Glavan, Peter Gedei
Fotografije: Peter Gedei
JK Železničar, 2000

Načrt je na voljo tudi v GIF in XARAweb formatu

Jama se nahaja na vzhodnem robu Radenskega polja, severno od Viršnice. Dolga je 745 metrov z višinsko razliko 22 metrov, kjer je 18,5 metra pod nivojem polja. Podrobneje smo si jamo ogledali med intenzivnimi raziskavami v Viršnici, saj smo pričakovali možnost povezave obeh jam. Ta je dobesedno splavala po vodi, ko smo prišli do prvega sifona, a smo kmalu dočakali katastrofalno sušo, ki nam je pomagala najti prehod. Takrat smo kakšnih 10 metrov pred prehodom opazili vklesani inicialki J.H. in letnico 1888, kar je dalo vedeti, da je v tej jami izvajal jamska dela Jan Hrasky. Še isti dan smo prišli do drugega sifona, ki pa je žal globlji in daljši od prvega, vsekakor pa dostopen le potapljačem. Meritve smo preložili na naslednji dan, a je čez noč padlo toliko dežja, da je bil prehod že zalit. Naslednja leta smo pogosto preverjali vodostaj v prvem sifonu, vendar se kljub sušam nivo vode nikoli ni dovolj znižal. Čez čas so se sifona lotili potapljači. Preplaval ga je Matej Mihailovski in skozenj napeljal 10 mm statično vrv. Končno pa je zaradi suše v letu 2000 voda dovolj upadla in jamo smo lahko dodobra premerili, fotografirali in narisali načrt.

Že prvič, ko nam je uspelo raziskati nove dele jame, smo na stenah opazili velike kroge biološkega izvora, najverjetneje plesni. Nekaj jih je bilo tudi tokrat, zanimivo pa je, da ne na istem mestu. Večje koncentracije krogov so bile proti koncu jame, v rovu Kanalizacija, kjer je bil zrak zaradi stalnega trohnenja že zelo slab. Izsušitvene razpoke, ki smo jih ravno tako opazili že na prvem obisku, so bile tudi tokrat le na začetku novih delov, zanimive pa so vsekakor zaradi svoje lege, saj ležijo le poševno ob stenah rova.

Jama poteka v smeri jugovzhodno proti Viršnici, pri tem pa je zanimiva lega drugega sifona. Rov, po katerem ga dosežemo, leži v nasprotni smeri in prav gotovo se lahko postavi vprašanje, ali je to pritočni ali odtočni sifon in kakšno vlogo tu igra Kanalizacija. Zanimiva je bila tudi postavitev jame na karto 1:5000. Pri končnih delih je nad manjšo dvorano (točka c25) na površini udornica, kjer naj bi bil strop debel največ 10 metrov. Na žalost pa med terenskim ogledom v udornici nismo našli nobenega prepiha.

Največ uspeha bodo v jami imeli potapljači, suhim jamarjem pa ostane le še povezava z udornico na površju ter natančen pregled rovov med Kanalizacijo in drugim sifonom, kjer lahko nad njim za posladek splezajo močno erodiran rov, ki si ga zaradi pomankljive opreme še nismo uspeli ogledati.

Peter Gedei