Potapljanje

	Nova odkritja v Vodni jami v Lozi 28. maja 2006 smo nadaljevali raziskovanje Vodne jame v Lozi, šli smo pa pogledat Markov spodmol, da izmerimo sifon, predvsem tloris ki ga francozi l. 97 niso izmerili. Za potop sva se zmenila z Igorjem Vrhovcem, vsak s tremi jeklenkami, da bi mogoče šla pogledat še naprej in naračunala sva, da bova napolnila deset prasic. Na koncu se nas je nabralo 12 in vsak je nosil bolj ali manj težko prasico. Seveda smo bili vsi v neoprenih.
	Vodna jama v Lozi Poleti 2004 mi je Jaka Jafofčič povedal za sifon v Vodni jami v Lozi, kjer se je leta 2001 potopil Dejan Maver in rekel, da sifon šiba. Mislil sem si – joj, še en sifon, a jih ni že dosti za »podelat«. Ko je obljubil, da bo organiziral ekipo za transport opreme, sem bil pa kar za.
	Novosti v Velikem in Malem Okencu Obe Okenci sta občasna izvira Ljubljanice v Retovju. Predvsem Veliko Okence je zaradi bližine Ljubljane, nezahtevnega dostopa s potapljaško opremo, relativno nenevarnega dela do prve ožine in tudi zaradi občasne dobre vidljivosti cilj tudi manj ali celo neizkušenih jamskih potapljačev. V njem smo delali tako uvodni tečaj jamskega potapljanja kot tudi nadaljevalnega. Malo Okence pa ima nizek vhod in tudi vidljivost je navadno slabša, zato je precej manj obiskano.
	Rekordni potop -121 m v Dobličkem jezeru V Dobličkem jezeru v Beli krajini je bil v začetku januarja 2004 raziskan izvirni sifon, ki ga napaja. Jezero se nadaljuje v reko Dobličico. Zaradi potencialov, ki jih nudi jama smo se odločili v kratkem organizirati večji tabor z ustrezno logistiko za globje potope.
	Iskanje vode pod zemljo Prihajamo v čas, ko postaja naravna pitna voda čedalje večja redkost. Čistih vodnih virov je vse manj, potrebe po njih pa so iz dneva v dan večje. Vendar se v neznanem podzemlju Slovenije še skrivajo neizkoriščeni vodni viri. Članek je objavil naš član Ciril Mlinar-Cic v tedniku Mladina
	Raziskovanje jame Žerovnice - Veselove jame Raziskovanja te jame sem se lotil kot naslednik mnogih raziskovalcev zapeljivega podzemlja. Verjetno so to jamo prvi raziskovali slovenski potapljači davnega leta 1959, kasneje (leta 1966) sta z raziskavami nadaljevala Hasenmayer in Wunsch. Med novejšimi raziskavami sem na Katastru jam zasledil le zapisnike Benjamina Gorkiča in Bojana Stanka iz leta 1996.
	Potop v izviru Boljunec Po neuspehu preteklega vikenda, ko sem pozabil potni list in nisem mogel priti do jame, sem se v ponedeljek le uspel odpraviti z vsem potrebnim. Spremljala me je punca - beri navigatorka, ki me je velikodušno popeljala na izlet po Trstu z okolico (malo sva se izgubila)...
	Obisk Podpeške jame Kratki poročili o uspešnih potapljanjih v omenjeni jami, ki so jih v avgustu 2001 opravili Simon Oprešnik, Robi Renninger, Uroš Ilič in Sandi Knez.
	Predjamski sistem Predjama je ena najbolj znanih slovenskih jam, prav tako pa je bila tudi med prvimi uradno omenjenimi. Po podatku v Naših jamah (št. 38, leto 1996) je bila njena skupna dolžina 8047 m. V letu 1997 smo člani NORIK SUB-a in JKŽ jamo intenzivno raziskovali, predvsem Ponor Lokve, pomembna pa je bila tudi povezava z Jamo v Grapi. Raziskave smo nadaljevali tudi pozimi 1998/99 in Predjamski sistem podaljšali na skupno dolžino 13044m. Lukenjska jama Lukenjska jama je arheološko najdišče, kjer je izkopaval Franc Osole. V letih 1975-76 in 1980-81, je v usedlinah odkril ostanke poselitve iz starejše kamene dobe (pester inventar orodij iz kremena), v zgornjih plasteh pa ostanke mlajših kultur vse od eolitika, bronaste in železne dobe do rimskega časa.
	Potapljanje v Predjami - Hrušiški rov Konec marca 1999 je bila organizirana druga potapljaška akcija v Hrušiški rov jame Predjama z namenom preplavati drugi sifon za slapom, napeljati stalno vrvico in ga po možnosti izmeriti. Novoodkriti deli Predjame Prvomajski prazniki leta 1997 so bili med drugim namenjeni tudi potapljanju. Sekcija Norik sub se je podala v sifone Predjame. Podpeška jama v Dobrepolju Jamo je omenjal že Valvasor, Norik sub pa jo je raziskal še pod vodo.
	Potapljanje v Viršnici 5. 4. 1998 se je Tomo Vrhovec ob pomoči članov JKŽ potopil v oba sifona perspektivnega jamskega sistema Zatočne jame. La Doux de Coly Poročilo o neuspelem poskusu novega svetovnega rekorda v dolžini preplavanega sifona (27.7.-10.8.97) Govic Globina 82 metrov je bila dosežena konec septembra 1996 med potekom potapljaškega tabora v Bohinju.

Najglobji sifoni v Sloveniji

Divje jezero:
g: -160 m, d: 426 m, Casati, 2001
Dobličica:
g: -120 m,
Mrzlek:
g: -112 m, d: 215 m, T. Vrhovec
Jezero v Lahinji:
g: -79 m, I. Vrhovec, Ilič, 2006
Govic:
g: -92 m, d: 170 m, T. Vrhovec, 1999
Dihalnik v Grdem dolu (Križna jama 2):
g: -70 m, Mlinar, 1994
Habečkov brezen:
g: -64 m, d: 130 m, T. Vrhovec

Najdaljši sifoni v Sloveniji

Planinska jama (Pivški rokav):
d: 445 m, g: -43 m, T. Vrhovec
Planinska jama (Rakov rokav):
d: 430 m, Morel, 1999
Divje jezero:
d: 426 m, g: -160 m, Casati, 2001
Bilpa (Veliki sifon):
d: 309 m, g: -43 m
Savica:
d: 300 m, Mlinar, 1994