Mark Amerika

MANIFEST AVANTPOPA

Nit, ki se vije skozi deset hitrih postaj

 

 

  1. Zdaj, ko je postmodernizem mrtev in se pripravljamo, da ga bomo konèno pokopali, se je ustvarjalna kulturna domišljija zaèela ukvarjati z neèim drugim in predlagam, da ta fenomen imenujemo avantpop.
  1. Drži, da doloèeni napori postmodernizma, modernizma, strukturalizma in poststrukturalizma, surrealizma, dadaizma, futurizma, kapitalizma in celo marksizma prežemajo tudi novo senzibilnost, vendar pa je poglavitna razlika ta, da so umetniki, ki ustvarjajo avantpop, otroci masovnih medijev (precej bolj, kot so otroci svojih staršev, saj imajo ti nanje veliko manj vpliva). Mnogi zgodnjih praktikov postmodernizma, ki so prispeli do aktivne odrasle zavesti v petdesetih, šestdesetih ali zgodnjih sedemdesetih, so se obupano poskušali držati èim dlje od danes mogoène mediageniène realnosti, ki je bliskovito hitro postajala prostor, kjer je potekala veèina naše družbene izmenjave. Navkljub zaèetnemu vztrajanju, da bi ostal ujet v akademskem in elitistiènem svetu umetnosti in njegovih predpostavkah o samoinstitualizaciji in krvoskrunskosti, se je postmodernizem nenadoma znašel sredi stroja popularnih medijev, ki ga je na koncu tudi pokonèal, in iz njegovih ostankov se je rodil avantpop.
  1. Umetniki avantpopa se moramo upirati avantgardistièni senzibilnosti, ki trmasto zanika obstoj kulture popularnih medijev in njen prevladujoè vpliv na to, kako s svojo domišljijo obdelujemo izkušnjo. Istoèasno pa smo se morali umetniki avantpopa moèno truditi, da se ne bi tako zaljubili v napaèno zavest masovnih medijev, da bi nehali biti pozorni na svoje ustvarjalne smernice. Edina najpomembnejša ustvarjalna smernica novega vala umetnikov avantpopa je, da vstopimo v kulturo mainstreama kot parazit in izsesamo vso slabo kri, ki teèe med to kulturo in marginalno. Z izsesavanjem na okuženih prsih kulture mainstreama se umetniki avantpopa spreminjamo v mutirane fikcionirje, to drži, toda naš cilj je in je vedno bil, da se sreèamo s svojo pošastno deformacijo in najdemo divje in drzne naèine, kako jo ljubiti zaradi tega, kar je. Postmodernisti so na koncu poskušal tudi to, vendar niso mogli najti skrivnega kljuèa, ki bi jih pripeljal naravnost v celico mainstreama, kjer bi lahko olajšali in pospešili bliskovito razpadanje gostiteljevega telesa. Vse to pa se spreminja, ker ima vzhajajoèa mlada kultura danes s svojim globoko zakoreninjenim cinizmom in nomadskim gibanjem znotraj "plesa poslov" moè, da ustvari ali razbije ekonomsko prihodnost izžetega poznega kapitalizma.

Umetniki avantpopa smo tudi sami postali imuni na izjalovljeni disfunkcionalizem smrti,

ki ga je gojila pop kultura, tako da smo zdaj pripravljeni ponuditi svoje fantastiène

eliksirje, da nas ozdravijo te grozne bolezni ("informacijske bolezni"), ki kuži

bistvo našega kolektivnega življenja.

  1. Èeprav se umetniki avantpopa popolnoma zavedajo, da morajo obdržati bistveno avantsenzibilnost, ker ta poganja ustvarjalno razvijanje njihovega dela in se prikljuèuje avantgardnemu poreklu, ki mu pripadajo, pa vedno hitreje priznavajo potrebo po razvijanju bolj odprtih strategij, ki jim bodo omogoèile, da pritegnejo pozornost znotraj popularnejših oblik reprezentacije, ki zapolnjujejo sodobni mediaskop. Naša kolektivna misija je, da radikalno zaobrnemo središèe zanimanja pop-kulture tako, da tja prenesemo popularnejšo vrsto temnega, seksi, podzavestnega in subtilno ironiènega gestikuliranja, ki rase iz dela mnogih umetnikov 20. stoletja, kot so Marcel Duchamp, John Cage, Lenny Bruce, Raymond Federman, William Burroughs, William Gibson, Ronald Sukenick, Kathy Acker, dva Davida (Cronenberg in Lynch), umetniška gibanja kot Fluxus, situacionizem, letrizem in neohuduizem ter uspehi rockovskih skupin, kot so Sex Pistols, Pere Ubu, Bongwater, Tackhead, The Breeders, Pussy Galore, Frank Zappa, Sonic Youth, Ministry, Jane's Addiction, Tuxedo Moon in The Residents (ta seznam se z vsakim branjem spreminja).

Vzhajajoèi val umetnikov avantpopa, ki prihaja na prizorišèe, sodeluje v tem boju, da bi èim prej spremenil našo bolno, z udobjem okuženo kulturo delovnega dne, v bolj èutno, sanjsko, eksotièno in mrežno avantpop izkušnjo. To bi lahko dosegli z ustvarjanjem in širjenjem skupnosti niš. Skupnosti niš, mnoge že obstajajo s pomoèjo zinovske scene, bodo s konvergentnimi elektronskimi okolji postale virtualne skupnosti. Z aktivnim izmenjavanjem in širjenjem kolektivnih elektronskih izdaj, individualno naèrtovanih ustvarjalnih del, manifestov, branja v realnem èasu, multimedialnih interaktivnih hipertekstov, konferenc itd. bodo umetniki avantpopa in alternativne mreže, katerih del so, opravili s konvencionalnimi ostanki minule dobe, kjer posamezni umetnik avtor ustvarja svoje èudovite, izvirne umetnine, ki naj bi jih porabil predvsem elitistièni svet umetnosti in tamkajšnji poslovni znanci, ki sodijo, kaj je primerno in kaj ne.

Literarni establishment? Umetniški establishment? Pozabite na to. Umetniki avantpopa nosijo svoje eksperimentalne podatke in si jih izmenjujejo kot valove kaotiène energije, ki butajo drug ob drugega in se mešajo v tekstovni krvi, medtem ko veèno spreminjajoèi se tok ustvarjalnih projektov, ki valovijo iz njihovega kolektivnega dela, poplavlja elektronski kultni teren s subtilno, proti establishmentu naperjeno energijo, ki bo vedno spreminjala naèin, kako komuniciramo in sodelujemo pri pisanju.

  1. Umetniki avantpopa z odprtimi rokami pozdravljamo novo elektronsko dobo, saj vemo, da bo moèno poveèala možnosti, da najdemo obèinstvo enako usmerjenih posameznikov, s katerimi lahko komuniciramo in sodelujemo. Prihodnost pisanja se odmika od osamljenega pisatelja, ki sedi za tipkovnico in kuje verze v upanju, da bo nekega dne našel ali našla urednika ali agenta ali založnika, ki bo povzdignil njegovo/njeno delo k tistim, ki jih zanima komercialna literarna kultura. Namesto tega bo prihodnost pisanja spremljalo bolj multimedialno sodelujoèe avtorstvo, ki bo postalo dostopno stotinam, èe ne tisoèem potencialnih partnerjev po svetu, ki bodo aktivno delovali na internetu v svojih skupnostih niš. Vrednost bo bolj odvisna od sposobnosti razliènih skupin umetnikov družabnikov, da si z razpeèevanjem lahko dostopnih doz posebnega informacijskega tonika informacijsko bolnim korespondentom ustvarijo ugled, kjer koli že so (še ena od stvari, ki bodo napravile avantpop za najbolj vznemirljivo kemijo gibanje 20. stoletja., in še v 21. stoletju bo naše obèinstvo prisotno trenutno in globalno, oboje v enem dihu).

Avtorji, ki še vedno podpirajo zastareli koncept osamljenega pisatelja, bodo, loèeni od razliènih skupnosti niš, ki so jim na razpolago, enkrat le izgubili stik s hitrostjo nanosekunde, s katero potuje to gibanje kemija, in ugotovili bodo, da njihovo delo in njegovo individualno-izolirano gibanje poèasi kot želva drsi v pozabo.

Si lahko predstavljate, kaj bi z informacijsko avtocesto storili futuristi?

  1. Antonin Artaud, ustanovitelj Gledališèa krutosti, je nekoè rekel "sem sovražnik gledališèa. Vedno sem bil. Kolikor ga ljubim, toliko ga, iz istega razloga, tudi sovražim." Umetniki avantpopa so sovražniki pop kulture in avantgarde, domen, ki sta v svetu, kjer slavijo televizijske vojne v živo, divje ekonomsko odvzemanje glasovalnih pravic in nanosekundne spremembe identitete, na videz za lase privleèeni. Naše poreklo, krvava kopel kulturne zgodovine, v kateri plavamo, vkljuèuje Artauda, Lautreamonta, Jarryja, Rimbauda, futurizem, situacionizem, Fluxus, abstraktni impresionezem, Henrija Millerja, Gertrude Stein, Williama Borroughsa, Terryja Southerna, surfikcijo, metafikcijo, postmodernizem in vse njegove ogabne podrobnosti, laugh-in, Saturday Night Live, Beavisa in Buttheada, SLACKER, Coltrana, Milesa, Dizzyja, Dona Cherryja, feministièno dekonstrukcijo, seznam se nadaljuje. Jemljemo vse, kar potrebujemo. Opeharili bomo tudi vaše mame, èe imajo kaj primernega za naše stvaritve s kompostnega kupa.
  1. Tudi za vašo lažno družbeno realnost nam je prav malo mar. "Nekoè pred davnim èasom*" nas ne zanima, pa naj bo vaše prizorišèe preteklost (zgodovinska fikcija), sedanjost (sodobni klasiki) ali prihodnost (cyberhype). Raje se izgubljamo v odliènih sferah vesoljskega seksa in brezèasni pripovedni katastrofi, užitku lomljenja sintakse in ukinjanja kompozicije, tako da vam ni veè treba èutiti priklenjenosti na posteljo komercialne standardizacije. Sposobnost mlade vzhajajoèe kulture, da se postavi v vrsto z intuitivno inteligenco in nelinearnim pripovednim surfanjem, je le eden od znakov, ki kažejo, kam je postavljeno obèinstvo umetnikov avantpopa. Kmalu bo Data Superhighway konèno enkrat za vselej opravila s precenjenimi povpreèneži, in umetniki bodo želi prednosti svojega moèno zasluženega dela. Distribucijska formula se bo radikalno spremenila iz

avtor - agent - založnik - tiskar - distributer - trgovec - potrošnik

v poenostavljeno in neposredno

avtor (pošiljatelj) - sodelujoèi udeleženec (prejemnik)

Umetniki avantpopa in njihovi piratski signali, ki promovirajo divje postajne identifikacije, so pripravljeni, da se prav zdaj razširijo tudi v vaš dom, samo prikljuèite se (log on), kliknite in jih poišèite. Vse je odvisno od VAS, sodelujoèega avantpop umetnika/udeleženca.

  1. Postmodernizem je spremenil naèin, kako beremo besedila. Poglavitno naèelo postmodernizma je bilo: Jaz, kdor koli že je, bo sestavil te košèke podatkov in izoblikoval Besedilo, medtem ko boš ti, kdor koli že si, ustvaril svoj lasten pomen, ne glede na to, kaj sam prispevaš k besedilu. Prihodnost avantpop pisanja bo to peljala še korak naprej. Poglavitno naèelo, ki se bo razvilo za gibanje avantpopa je: Jaz, kdor koli že je, vedno sodelujem s podatki, ki jih je ustvaril Kolektivni Ti, kdor koli že je, in z medsebojnim sodelovanjem in dopolnjevanjem s Kolektivnim Jazom, bomo našli pomen.

V informacijski dobi, kjer vsi trpimo za informacijsko boleznijo in prenaloženostjo, je edino zdravilo moèan, ustvarjalno-filtriran tonic (da) tekstualnih ostankov, ki so se razlili iz globin naše duhovne podzavesti.. Ustvarjanje umetniškega dela bo vedno bolj odvisno od umetnikove sposobnosti, da izbira, organizira in predstavlja košèke surovih podatkov, ki jih imamo na razpolago. Vsi vemo, da je izvirnost mrtva in da so naše kontaminirane virtualne resniènosti vedno že pripravljene in zrele za porabo! S poklonom Duchampovemu škandalu na Armory Showu, se moramo vprašati

  1. s kom si delimo kulturno stranišèe in
  2. s èim ga polnimo?
  1. Avantpop umetniki že zdaj poènemo marsikaj od zgoraj naštetega. Nemogoèe je našteti vse, nakljuèni izbor pa bi vseboval imena kot Eric Belgum, Robert Arellano, Jay Dillemuth, Mark Leyner, Larry McCaffery, Ronald Sukennick, Shelley Jackson, Doug Rice, Derek Pell, Lily James, Knut Mork, Lauren Fairbanks, Jello Biafra, Lisa Suckdog, Eurudice, Nile Southern, Takayuki Tatsumi, John Bergin, John Bergin, John Shirley, Jenny Holzer, Richard Linklater, Don Webb, The Brothers Quay, Johm Hopkins, Curt White, Eugene Chadbourne, King Missile, Vuk Cosic, in mnogi, mnogi drugi.

 

  1. Avantpop že nekaj let nevede skrivoma žanje interes in podporo, a nedavno je postal še bolj izpostavljen z uspešnim prebojem alternativne sub-pop glasbene scene, publikacijami alternativnih knjižnih izdaj, kot so Black Ice Books, in izdajo nizkoproraèunskih alternativnih medijskih projektov, kot je The Alt-X Online Publishing Network.

Prihodnost fikcije je "sedaj", vtem kot jo mi, njeni najaktivnejši praktiki, avtomatièno odpisujemo.

Boulder, Colorado

1993-1998