Mark Amerika
MANIFEST AVANTPOPA
Nit, ki se vije skozi deset hitrih postaj
- Zdaj, ko je postmodernizem mrtev in se pripravljamo, da ga bomo konèno
pokopali, se je ustvarjalna kulturna domišljija zaèela ukvarjati
z neèim drugim in predlagam, da ta fenomen imenujemo avantpop.
- Drži, da doloèeni napori postmodernizma, modernizma, strukturalizma
in poststrukturalizma, surrealizma, dadaizma, futurizma, kapitalizma
in celo marksizma prežemajo tudi novo senzibilnost, vendar pa je poglavitna
razlika ta, da so umetniki, ki ustvarjajo avantpop, otroci masovnih
medijev (precej bolj, kot so otroci svojih staršev, saj imajo ti nanje
veliko manj vpliva). Mnogi zgodnjih praktikov postmodernizma, ki so
prispeli do aktivne odrasle zavesti v petdesetih, šestdesetih ali zgodnjih
sedemdesetih, so se obupano poskušali držati èim dlje od danes
mogoène mediageniène realnosti, ki je bliskovito hitro postajala
prostor, kjer je potekala veèina naše družbene izmenjave. Navkljub
zaèetnemu vztrajanju, da bi ostal ujet v akademskem in elitistiènem
svetu umetnosti in njegovih predpostavkah o samoinstitualizaciji in
krvoskrunskosti, se je postmodernizem nenadoma znašel sredi stroja popularnih
medijev, ki ga je na koncu tudi pokonèal, in iz njegovih ostankov
se je rodil avantpop.
- Umetniki avantpopa se moramo upirati avantgardistièni senzibilnosti,
ki trmasto zanika obstoj kulture popularnih medijev in njen prevladujoè
vpliv na to, kako s svojo domišljijo obdelujemo izkušnjo. Istoèasno
pa smo se morali umetniki avantpopa moèno truditi, da se ne bi
tako zaljubili v napaèno zavest masovnih medijev, da bi nehali
biti pozorni na svoje ustvarjalne smernice. Edina najpomembnejša ustvarjalna
smernica novega vala umetnikov avantpopa je, da vstopimo v kulturo mainstreama
kot parazit in izsesamo vso slabo kri, ki teèe med to kulturo in
marginalno. Z izsesavanjem na okuženih prsih kulture mainstreama se
umetniki avantpopa spreminjamo v mutirane fikcionirje, to drži, toda
naš cilj je in je vedno bil, da se sreèamo s svojo pošastno deformacijo
in najdemo divje in drzne naèine, kako jo ljubiti zaradi tega,
kar je. Postmodernisti so na koncu poskušal tudi to, vendar niso mogli
najti skrivnega kljuèa, ki bi jih pripeljal naravnost v celico
mainstreama, kjer bi lahko olajšali in pospešili bliskovito razpadanje
gostiteljevega telesa. Vse to pa se spreminja, ker ima vzhajajoèa
mlada kultura danes s svojim globoko zakoreninjenim cinizmom in nomadskim
gibanjem znotraj "plesa poslov" moè, da ustvari ali razbije ekonomsko
prihodnost izžetega poznega kapitalizma.
Umetniki avantpopa smo tudi sami postali imuni na izjalovljeni disfunkcionalizem
smrti,
ki ga je gojila pop kultura, tako da smo zdaj pripravljeni ponuditi
svoje fantastiène
eliksirje, da nas ozdravijo te grozne bolezni ("informacijske bolezni"),
ki kuži
bistvo našega kolektivnega življenja.
- Èeprav se umetniki avantpopa popolnoma zavedajo, da morajo obdržati
bistveno avantsenzibilnost, ker ta poganja ustvarjalno razvijanje njihovega
dela in se prikljuèuje avantgardnemu poreklu, ki mu pripadajo,
pa vedno hitreje priznavajo potrebo po razvijanju bolj odprtih strategij,
ki jim bodo omogoèile, da pritegnejo pozornost znotraj popularnejših
oblik reprezentacije, ki zapolnjujejo sodobni mediaskop. Naša kolektivna
misija je, da radikalno zaobrnemo središèe zanimanja pop-kulture
tako, da tja prenesemo popularnejšo vrsto temnega, seksi, podzavestnega
in subtilno ironiènega gestikuliranja, ki rase iz dela mnogih umetnikov
20. stoletja, kot so Marcel Duchamp, John Cage, Lenny Bruce, Raymond
Federman, William Burroughs, William Gibson, Ronald Sukenick, Kathy
Acker, dva Davida (Cronenberg in Lynch), umetniška gibanja kot Fluxus,
situacionizem, letrizem in neohuduizem ter uspehi rockovskih skupin,
kot so Sex Pistols, Pere Ubu, Bongwater, Tackhead, The Breeders, Pussy
Galore, Frank Zappa, Sonic Youth, Ministry, Jane's Addiction, Tuxedo
Moon in The Residents (ta seznam se z vsakim branjem spreminja).
Vzhajajoèi val umetnikov avantpopa, ki prihaja na prizorišèe,
sodeluje v tem boju, da bi èim prej spremenil našo bolno, z udobjem
okuženo kulturo delovnega dne, v bolj èutno, sanjsko, eksotièno
in mrežno avantpop izkušnjo. To bi lahko dosegli z ustvarjanjem in širjenjem
skupnosti niš. Skupnosti niš, mnoge že obstajajo s pomoèjo zinovske
scene, bodo s konvergentnimi elektronskimi okolji postale virtualne skupnosti.
Z aktivnim izmenjavanjem in širjenjem kolektivnih elektronskih izdaj,
individualno naèrtovanih ustvarjalnih del, manifestov, branja v realnem
èasu, multimedialnih interaktivnih hipertekstov, konferenc itd. bodo
umetniki avantpopa in alternativne mreže, katerih del so, opravili s konvencionalnimi
ostanki minule dobe, kjer posamezni umetnik avtor ustvarja svoje èudovite,
izvirne umetnine, ki naj bi jih porabil predvsem elitistièni svet
umetnosti in tamkajšnji poslovni znanci, ki sodijo, kaj je primerno in
kaj ne.
Literarni establishment? Umetniški establishment? Pozabite na to. Umetniki
avantpopa nosijo svoje eksperimentalne podatke in si jih izmenjujejo kot
valove kaotiène energije, ki butajo drug ob drugega in se mešajo
v tekstovni krvi, medtem ko veèno spreminjajoèi se tok ustvarjalnih
projektov, ki valovijo iz njihovega kolektivnega dela, poplavlja elektronski
kultni teren s subtilno, proti establishmentu naperjeno energijo, ki bo
vedno spreminjala naèin, kako komuniciramo in sodelujemo pri pisanju.
- Umetniki avantpopa z odprtimi rokami pozdravljamo novo elektronsko
dobo, saj vemo, da bo moèno poveèala možnosti, da najdemo
obèinstvo enako usmerjenih posameznikov, s katerimi lahko komuniciramo
in sodelujemo. Prihodnost pisanja se odmika od osamljenega pisatelja,
ki sedi za tipkovnico in kuje verze v upanju, da bo nekega dne našel
ali našla urednika ali agenta ali založnika, ki bo povzdignil njegovo/njeno
delo k tistim, ki jih zanima komercialna literarna kultura. Namesto
tega bo prihodnost pisanja spremljalo bolj multimedialno sodelujoèe
avtorstvo, ki bo postalo dostopno stotinam, èe ne tisoèem
potencialnih partnerjev po svetu, ki bodo aktivno delovali na internetu
v svojih skupnostih niš. Vrednost bo bolj odvisna od sposobnosti razliènih
skupin umetnikov družabnikov, da si z razpeèevanjem lahko dostopnih
doz posebnega informacijskega tonika informacijsko bolnim korespondentom
ustvarijo ugled, kjer koli že so (še ena od stvari, ki bodo napravile
avantpop za najbolj vznemirljivo kemijo gibanje 20. stoletja., in še
v 21. stoletju bo naše obèinstvo prisotno trenutno in globalno,
oboje v enem dihu).
Avtorji, ki še vedno podpirajo zastareli koncept osamljenega pisatelja,
bodo, loèeni od razliènih skupnosti niš, ki so jim na razpolago,
enkrat le izgubili stik s hitrostjo nanosekunde, s katero potuje to gibanje
kemija, in ugotovili bodo, da njihovo delo in njegovo individualno-izolirano
gibanje poèasi kot želva drsi v pozabo.
Si lahko predstavljate, kaj bi z informacijsko avtocesto storili futuristi?
- Antonin Artaud, ustanovitelj Gledališèa krutosti, je nekoè
rekel "sem sovražnik gledališèa. Vedno sem bil. Kolikor ga ljubim,
toliko ga, iz istega razloga, tudi sovražim." Umetniki avantpopa so
sovražniki pop kulture in avantgarde, domen, ki sta v svetu, kjer slavijo
televizijske vojne v živo, divje ekonomsko odvzemanje glasovalnih pravic
in nanosekundne spremembe identitete, na videz za lase privleèeni.
Naše poreklo, krvava kopel kulturne zgodovine, v kateri plavamo, vkljuèuje
Artauda, Lautreamonta, Jarryja, Rimbauda, futurizem, situacionizem,
Fluxus, abstraktni impresionezem, Henrija Millerja, Gertrude Stein,
Williama Borroughsa, Terryja Southerna, surfikcijo, metafikcijo, postmodernizem
in vse njegove ogabne podrobnosti, laugh-in, Saturday Night Live, Beavisa
in Buttheada, SLACKER, Coltrana, Milesa, Dizzyja, Dona Cherryja, feministièno
dekonstrukcijo, seznam se nadaljuje. Jemljemo vse, kar potrebujemo.
Opeharili bomo tudi vaše mame, èe imajo kaj primernega za naše
stvaritve s kompostnega kupa.
- Tudi za vašo lažno družbeno realnost nam je prav malo mar. "Nekoè
pred davnim èasom*" nas ne zanima, pa naj bo vaše prizorišèe
preteklost (zgodovinska fikcija), sedanjost (sodobni klasiki) ali prihodnost
(cyberhype). Raje se izgubljamo v odliènih sferah vesoljskega seksa
in brezèasni pripovedni katastrofi, užitku lomljenja sintakse in
ukinjanja kompozicije, tako da vam ni veè treba èutiti priklenjenosti
na posteljo komercialne standardizacije. Sposobnost mlade vzhajajoèe
kulture, da se postavi v vrsto z intuitivno inteligenco in nelinearnim
pripovednim surfanjem, je le eden od znakov, ki kažejo, kam je postavljeno
obèinstvo umetnikov avantpopa. Kmalu bo Data Superhighway konèno
enkrat za vselej opravila s precenjenimi povpreèneži, in umetniki
bodo želi prednosti svojega moèno zasluženega dela. Distribucijska
formula se bo radikalno spremenila iz
avtor - agent - založnik - tiskar - distributer - trgovec - potrošnik
v poenostavljeno in neposredno
avtor (pošiljatelj) - sodelujoèi udeleženec (prejemnik)
Umetniki avantpopa in njihovi piratski signali, ki promovirajo divje
postajne identifikacije, so pripravljeni, da se prav zdaj razširijo tudi
v vaš dom, samo prikljuèite se (log on), kliknite in jih poišèite.
Vse je odvisno od VAS, sodelujoèega avantpop umetnika/udeleženca.
- Postmodernizem je spremenil naèin, kako beremo besedila. Poglavitno
naèelo postmodernizma je bilo: Jaz, kdor koli že je, bo sestavil
te košèke podatkov in izoblikoval Besedilo, medtem ko boš ti, kdor
koli že si, ustvaril svoj lasten pomen, ne glede na to, kaj sam prispevaš
k besedilu. Prihodnost avantpop pisanja bo to peljala še korak naprej.
Poglavitno naèelo, ki se bo razvilo za gibanje avantpopa je: Jaz,
kdor koli že je, vedno sodelujem s podatki, ki jih je ustvaril Kolektivni
Ti, kdor koli že je, in z medsebojnim sodelovanjem in dopolnjevanjem
s Kolektivnim Jazom, bomo našli pomen.
V informacijski dobi, kjer vsi trpimo za informacijsko boleznijo in prenaloženostjo,
je edino zdravilo moèan, ustvarjalno-filtriran tonic (da) tekstualnih
ostankov, ki so se razlili iz globin naše duhovne podzavesti.. Ustvarjanje
umetniškega dela bo vedno bolj odvisno od umetnikove sposobnosti, da izbira,
organizira in predstavlja košèke surovih podatkov, ki jih imamo na
razpolago. Vsi vemo, da je izvirnost mrtva in da so naše kontaminirane
virtualne resniènosti vedno že pripravljene in zrele za porabo! S
poklonom Duchampovemu škandalu na Armory Showu, se moramo vprašati
- s kom si delimo kulturno stranišèe in
- s èim ga polnimo?
- Avantpop umetniki že zdaj poènemo marsikaj od zgoraj naštetega.
Nemogoèe je našteti vse, nakljuèni izbor pa bi vseboval imena
kot Eric Belgum, Robert Arellano, Jay Dillemuth, Mark Leyner, Larry
McCaffery, Ronald Sukennick, Shelley Jackson, Doug Rice, Derek Pell,
Lily James, Knut Mork, Lauren Fairbanks, Jello Biafra, Lisa Suckdog,
Eurudice, Nile Southern, Takayuki Tatsumi, John Bergin, John Bergin,
John Shirley, Jenny Holzer, Richard Linklater, Don Webb, The Brothers
Quay, Johm Hopkins, Curt White, Eugene Chadbourne, King Missile, Vuk
Cosic, in mnogi, mnogi drugi.
- Avantpop že nekaj let nevede skrivoma žanje interes in podporo, a
nedavno je postal še bolj izpostavljen z uspešnim prebojem alternativne
sub-pop glasbene scene, publikacijami alternativnih knjižnih izdaj,
kot so Black Ice Books, in izdajo nizkoproraèunskih alternativnih
medijskih projektov, kot je The Alt-X Online Publishing Network.
Prihodnost fikcije je "sedaj", vtem kot jo mi, njeni najaktivnejši praktiki,
avtomatièno odpisujemo.
Boulder, Colorado
1993-1998
|