Ljubica

Na računu je pisalo Ljubica 3.04 Classic, zame je bila Ljubica, za hudobnega soseda Grassettija pa sprožilec zavisti in zlobnih dejanj.

Ko sva se z Ljubico sredi noči morda malce preglasno ljubila, je sosed poklical policaje, češ da motiva nočni mir.

Potrkalo, natančneje, pobutalo je po vratih: "Policija!"

Priprl sem vrata, z verigico zapeta, omenjal pravice in podobno, dvometrski policaj z zalizci pa me je nekako preveč zlahka prepričal, da sem ga, reva, spustil v stanovanje.

Še Grassetti se je želel prišmugljati not, pa sem ga izprl, in policaj, officer, ni imel nič proti.

Ko je državni silak ugledal Ljubico, ki se je sramežljivo zavila v rjuho, je bil za trenutek videti očaran, ali kaj.

"Smem prižgati cigareto?" je vprašal presenetljivo blago. Vsakemu po eno sem ponudil in prižgal.

"Sosed trdi, da peklensko razgrajate in imate sploh cel kupleraj," je nekam šegavo rekel policjot.

"Nikakršnega kupleraja nimam," sem po pravici povedal, "le to ljubico. Sosed je žleht, rad spletkari in nagaja, pa ljubezenskega užitka nima, kolikor vem."

"Res je tako videti," se je zlahka strinjal organ, ki je hočeš nočeš malo prej na stopnišču videl tudi gospo Grassetti.

"Je vaša 3.04?" je vprašal, oči občudovaje uprtih v Ljubico, "moja je 2.96, rdečelaska, saj jo imam rad, ne bi je zamenjal, ma vaša je videti še precej bolj zmogljiva, hočem reči prikupna."

"Razlika je v podrobnostih," sem rekel, "mehkejše dlačice, prepričljivejši prstni odtisi in podobno, kar se prikupnosti tiče, pa ob obvezni prijaznosti in spoštljivem ravnanju vse skupaj nadgradi in popestri zadnji firmware. Prilagojena koda, ni povsem legalno, deluje pa dobro. Z veseljem vam jo fliknem, če mi poveste naslov."

"Osrečili me boste kot le kaj," se je smejalo policjotu, "hribovec.francelj@policija.net, če bo še kaj težav s tem zavratnim sosedom, me pa kar pokličite na (telefonska številka skrita)."

Grassetti se je še nekaj repenčil, dokler ni bil opozorjen, da bi utegnil biti priveden na Povšetovo zaradi alkoholičnega razgrajanja.

"So zadrege urejene?" je zanimalo Ljubico, ko sem zaprl in zaklenil vrata.

"Urejene," sem odvrnil, "zdaj bi se pa ljubil s teboj ure in ure. Do zadnjega."

"Zato sem tu," je odvrnila Ljubica, "pridi k meni, ljubezen moja."

v.19.08.2017.14:18

Nazaj