jeklenolasa, nedolžna pred
mano na vse strani svetlob.

odmaknjena, spočeta od kromanjonca,
iz kanta, iz starega boljševika.

živi pesniki, živa noč,
vanjo šteje še vse jutro, pa naprej.

predstava, prehitro, sam te pahne stran.
ves julij, sama.

poveča razpon, naslada zgolj možnosti.
jeklenolasa, trajna.

nikoli, po želji.
da rodi tople pse.

pravi, da ima toplo brado.
koplje, jamo, preusmeri strugo tare.

spontano, pokliče, vnaša nemire.
obljubi, zvedavo zre.


trobente, trobente!

kočna, brana, grintavec.
skuta. na planini, ko se
je mačo zastrupil z gobo.
ko je oglje z vinom vzel.

trobente!

ko sem nastopal,
ko me je izdala distonija.
kamor sem stopil, se lomi
pod nogami, nakovalo, pa one,
trobente.

trobente, trobente!
oče zavoha podgane, oprta
malho, odločnost mu seva
z obraza.
predno odide, mi
pokloni trobento


odšteto spet,
brez edincev,
na robu napeta stvar.

samotno levo, samotno desno,
okrogla igra, pomoč.

troje,
zloži se brez omotov,
kimanje in papir.

za slano zmoto,
za same prikazni
se da hrbtenica.

odločitev na kaminu.
trobenta, skala, sol.
želja, smeh, za vsako hojo
en čas.


ilovik.

zahtevalo je,
da se odnesem,
postavim v kakšen
krog

odtrgalo je valobran,
sidrno verigo,
mož vpije,
naj odnesem vrv.

ona je zaljubljena
v aristotela,
ima keramičen nakit.

na, jej, jej, zver!,
snubi se s svojimi,
stresaj lase po blazinah.
umri, kot stvar.

žival je usodna,
ker se ne pusti
raziskati.
ostane barva, črna,
in značilna dikcija.

zahtevalo je,
da odidem,
da ne bo še
več otrok lačnih.


diana, pijana,
odnesi me od tod.
vse je tvoje,
tebi v uporabo,
končujem zate,
da ne bo skrbi.
diana, prijazna,
ne zmenim se, če
sem prevaran.
črne škornje usnjene
ti zloščim,
da se boš ponašala.
obleke črne ti nadenem,
da boš volje
židane.
diana mi ukaži,
da si kožo oderem,
zaprosi,
da ti prinesem grad.
vse je tvoje,
tebi v uporabo,
diana, pijana,
odnesi me od tod.


kdor se vrača k človeku
je izpil zelišče.

če takole pokima
se prevrneš za bežigrad.

koker španjel je zahteven
za dresuro. lirik.

število dokazov je slabo.
odnesi strukture s pladnja.

če pišem, porabim tobak.


če bi le imela boljšo
barvo,
bi te pojedel:
prstke, dlani, lica;
to je, da pišem
samo lirsko poezijo.
s trdo roko zlagam stihe,
izražam bolečine.
z drugo roko pijem
buteljčna vina.
vse kaj počne, zdi se.
se zdi, se zdi.
tvoje strukture so
bolj velike,
jaz pa uporabljam besedico
baje.
ko si pokazala,
sem zbežal.


še o goljadkinu.

v vodo so me vrgli
danes.
storil sem osemnajst krogov
po vodnjaku, na čemer mi
je marsikdo zaviden.
telo še kar dobro deluje.
odnašam ga živali, ki pa ga
praviloma zavrne.
ljubil jo je tri dni,
nakar so ga odvedli.
vi dobite zastonj stanovanje,
kurjavo, liht in postrežbo,
čeprav si niste zaslužili.


Problemi Literatura, 2/3 1985

Nazaj