Skrol

(Odlomek)

Izločeno iz gradiva za Gatsbyja;
prevedeno v dva tudjinska jezika

/.../

Naneslo je tedaj spet enkrat, da sva se z Marjetko znašla skupaj v družbi, v katero sem sicer precej slabo spadal. Vsi so bili razigrani, jaz pa sem srebal pivo, ki sem si ga sam plačal. Nekateri udje družbe so šele pravkar izvedeli za konec najine zaroke. Marjetka jih je pozabavala z anekdoto o tozadevnih komentarjih neke znanke: "Oo, a tako? No, saj sem vedela, da to ne bo trajalo!," je oponašala znanko s spakljivim glasom.

Udje so se prešerno smejali. Smeh je vsekakor veljal meni, Marjetka je bila namreč splošno priljubljena, vsaj v takih družbah. Najina trdovratna zveza jim itak nikoli ni šla v račun. Zaškripal sem z zobmi. Tokrat je ona oskrunila najino ljubezen, se pravi zlasti mojo čast in slavo. Ničesar nisem ukrenil. Samo pivo sem srebal in fantaziral, kaj vse bi ji lahko užaljeno zabrusil, kako vse bi jo lahko počil za uho in brcnil v ledvica. Še s psom bi šla, sem si mislil, rekel pa nisem nobene. Zvestobe sem bil rešen do smrti. Kmalu sem se mrmraje poslovil in izginil v noč.

/.../

Nazaj