5. novembra letos je bilo v klubu Konzulat na ljubljanski Metelkovi predavanje o pobudah za spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so ga organizirale sekcije Škuc-LL, Magnus in Roza klub. Predavanja, ki se je razvilo v živahno diskusijo, se je udeležila predstavnica Urada za žensko politiko Darja Pristavec in dr. Bogdan Lešnik z Visoke šole za socialno delo ter številni zainteresirani obiskovalci in obiskovalke.
Neizpodbitno dejstvo je, da v Sloveniji obstajajo istospolne partnerske zveze - to je zveze med geji, lezbijkami in biseksualci/kami. Prav tako neizpodbitno dejstvo je, da so te kategorije diskriminirane s strani državne zakonodaje, ki priznava le klasično obliko zakonske zveze in tako imenovane nuklearne družine. Socialni pojem družine se vse bolj širi in družina že zdavnaj niso več le mati, oče in otrok. Obstajajo družine brez otrok, zunajzakonske skupnosti, samohranilske družine, družine starih staršev in vnukov, družine gejev in družine lezbijk. Zato so številne razvite države svoje zakonodaje že prilagodile obstoječim razmeram.
Po sedaj veljavni zakonodaji RS je zakonska zveza z zakonom urejena skupnost moža in žene. Zakonsko zvezo tako lahko skleneta le partnerja različnega spola, družina pa je le skupnost staršev in otrok. Istospolnim parom ni omogočeno skleniti zakonske zveze niti registrirati skupnega partnerstva. To ni le v nasprotju z ustavo RS, temveč tudi z mednarodnimi merili; Evropski parlament je že leta 1984 državam članicam priporočil, naj v svojih zakonodajah odpravijo diskriminacijo, ki zadeva istospolno usmerjene. Zelo konkretne so tudi konvencije Evropskega sveta in ostale mednarodne resolucije. Danska, Finska, Nizozemska, Švedska in Norveška so države, ki so se prve odzvale na obvezujoče pozive teh institucij in sprejele zakone, ki gejem in lezbijkam omogočajo pravno in socialno varstvo, v kolikor ti želijo registrirati svoje zveze in uveljavljati iz njih izhajajoče pravice.
Slovenija seveda ni tako agilna; Urad za žensko politiko je pripravil že več predlogov za zakonske spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Namen teh pobud je bila izenačitev pravnega statusa istospolnih partnerskih skupnosti z raznospolnimi. Pobuda zahteva enake pravice za istospolne pare, to je enako pravno in socialno varstvo, kot je zagotovljeno heteroseksualnim parom. Zavedati se moramo pasti, ki jo skriva tako imenovano registrirano partnerstvo. Pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze (poroka), so namreč kvali-tativno in kvantitativno večje od tistih, ki izvirajo iz registriranega partnerstva. Zakonska zveza ureja vprašanja socialnega in zdravstvenega zavarovanja, pokojnine, bolniškega dopusta, stanovanjske pravice, premoženjskih razmerij, davčnih olajšav, dedovanj in medsebojne posvojitve otrok, ki so zagotovljene zakoncem, »registriranim partnerjem/kam« pa ne. Zato tisti, ki zagovarjajo registrirana partnerstva, definitivno postavljajo istospolne pare v manjvreden položaj. Veliko zagovornikov te opcije je namreč ravno med geji, pa tudi med lezbijkami - to je seveda paradoks. Nerazumljivo je, da se družbeno zapostavljene skupine - verjetno zaradi lastnega neznanja in zaplankanosti - same zavzemajo za podrejeni položaj! Zavedati se je treba, da je tudi v razvitih skandinavskih državah registrirano partnerstvo le začasna rešitev, dokler ne bo izdelana ustrezna zakonodaja, in da partnerstvo nikakor ne more biti nadomestilo za pravico do sklenitve zakonske zveze. Poleg tega ne gre le za diskriminacijo istospolnih parov, temveč tudi otrok, ki v takšnih zvezah živijo. Vemo pa, da v praksi obstajajo pari z otroci; ti otroci nimajo enakega statusa, kot ostali otroci, rojeni v zakonskih ali izvenzakonskih zvezah, saj živijo v nekakšni »fantomski« skupnosti, ki uradno sploh ne obstaja.
Usoda dosedanjih pobud za spremembo zakona o zakonski zvezi je negotova. Vselej se je zataknilo že na prvi stopnički - Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Matično ministrstvo je leta 1993 (ministrica Jožica Puhar) in ponovno leta 1994 (ministrica Rina Klinar) odločno nasprotovalo spremembam tega zakona. Trenutno se Ministrstvo nagiba v prid kompromisne rešitve - registriranega partnerstva, vendar do danes nobeden izmed predlogov ni prišel na dnevni red Državnega zbora. Po naročilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo letos na Pravni fakulteti Maribor izdelano strokovno mnenje o pravnem položaju istospolno usmerjenih oseb, kar naj bi omogočilo primerjavo s širšo evropsko situacijo. Zanimivo je, da se pravniki, ki so izdelali strokovno študijo, niso bili pripravljeni obrniti na obstoječe organizacije Škuc-Magnus, LL, Roza Klub, ki se že vrsto let intenzivno - predvsem pa v praksi! - ukvarjajo s položajem homoseksualnosti v družbi. Na Uradu za žensko politiko so prepričani, da mora zakon o zakonski zvezi nujno doživeti sistematično spremembo, saj bi delne spremembe povzročile več škode kot koristi. Sprejetje zakonskih sprememb bi pomenilo spoštovanje ustavnega načela enakosti in zagotovilo enake pravice vsem državljanom in državljankam Slovenije.
Pri vsebinah spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kot tudi morebitnih drugih zakonskih spremembah, gre za tri ključne momente - za dosledno spoštovanje ustavnega načela enakosti pred zakonom, za temeljno človekovo pravico in svoboščino do svobodne izbire partnerja/ke in življenjskega stila in končno za dosego temeljnega funkcionalizma države in njenega aparata, kjer je pravo le sistemsko orodje, mehanizem za zagotavljanje pravic, in bi kot tako moralo biti predvsem v službi človeka in ne obratno. Slovenija se sicer deklarira kot pravna država, za geje in lezbijke pa v praksi to pomeni predvsem neenakost pred zakonom. Državljanom in državljankam je seveda omogočeno bodisi mirno prenašati svoj podrejeni položaj in še naprej pridno plačevati davke bodisi ozreti se okrog sebe in si privoščiti malce refleksije. Na individualnem nivoju mora nujno priti do preboja vsebin, ki v temeljih zaznamujejo človekovo svobodo. Posameznik je res del sistema, vendar - k sreči - sistem brez posameznika ne more delovati. In tu je čas za akcijo.