ciklus pesmi Silence

nočna ptica
živi le v izbranih prostorih, kjer
je
zaradi prehitrega
in preglasnega minevanja časa
niti slučajno ne morem
poslušati, kako diha.

***

zanima me, če kdaj telovadi
in če poleti je sladoled.
kako oslini znamko
in kako si zjutraj počeše lase.
in če se kdaj zazre v svoje oči.

***

minili so časi vitezinj in
junakinj. princes na belih konjih.
časi srečnih koncev.
ali pa jih samo nihče več noče.

***

zakaj
je
ta trenutek ne pokličem in
ji
povem, da
jo
ljubim. da slučajno
ne pozabi.

***

najprej začne s francoskimi poljubi
potem se ustraši veze zaradi staršev
in malega mesta kaj jaz vem česa vsega.
potem sedimo nekje skupaj in
smo vsi tiho, ker je nekaj
nezačeto nedokončanega v zraku.
midve sva v zraku.
in pravi, da nalašč provociram,
ker se pač spogledujem z neko
punco, ki sedi za sosednjo
mizo.
ampak jaz se vedno z nekom
spogledujem.
samo spogledujem.

***

zakaj se čokoladna ženska
spreminja v kraljico
grobosti,
zakaj toliko snobov na halloween party,
zakaj nihče ne pleše nikjer
tako kot doma,
zakaj toliko kontrastov v eni noči,
zakaj se vame vedno
zaljubljajo samo šibki ljudje,
zakaj je
njeno kolo moškega spola,
zakaj me nihče ne objame in
nikoli ne spusti,
zakaj ne morem ostati doma,
zakaj sem najmočnejša takrat,
ko me je strah,
zakaj je freddie mercury moral umreti,
zakaj se oder ne sprazni,
ko stopi
ona
nanj,
zakaj je moja basket žoga
v nemčiji,
zakaj calamari na žaru?

***

saos. u celu.
barbarske besede in pozdravi.
takšni tudi ljudje.
vse naokoli samota, nihče ničesar
ne dojema.
vsi se vozijo z izredno
izpravnimi gorskimi kolesi.
in ko se mi pleše, ni
nikjer. tukaj se nedelja nikoli ne
oglasi.
ljubljana, takoj bom!
dom je dom.

***

Sara Lubej