Urad za žensko politiko, ki deluje znotraj vlade Republike Slovenije, deluje tudi kot neke vrste ženski informacijski center. Med različnimi brošurami, ki jih izdaja (omenimo le nekatere, npr. Papež in drugi spol Nine Kozinc, Medijska podoba spolov Dorotee Verša iz zbirke “Za enake možnosti žensk in moških” ali Nevladne ženske organizacije, Neseksistična raba jezika iz zbirke “Slovenija pred Pekingom”), je februarja letos izšla publikacija Položaj žensk v Sloveniji v devetdesetih, ki predstavlja nekatere osnovne demografske podatke, različne oblike združevanj žensk (v parlamentu, vladi, političnih strankah, sindikatih, nevladnih ženskih skupinah - kjer je zabeleženo delovanje skupine LL, GALfona, Ženskega centra in Kasandre), pravno podlago za uresničevanje pravic žensk, sodelovanje žensk pri političnem odločanju, v izobraževanju, znanosti in športu, na trgu delovne sile, dotakne pa se tudi nasilja nad ženskami in zdravja žensk.
Za orientacijo pa naj še enkrat spomnimo na 141. člen KZ RS:
Kršitev načela enakosti pred zakonom se kaznuje v okviru kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. To kaznivo dejanje stori, “kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugem prepričanju, spolni usmerjenosti, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji, ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost” in se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Vatikan je umaknil svojo podporo Unicefu, češ, da ta mednarodna človekoljubna organizacija izvaja propagando za kontracepcijo in v posameznih državah podpira uvajanje zakonov, ki dovoljujejo splav. Unicefu očita tudi to, da v raznih begunskih taboriščih deli “tablete naslednjega dne”, ki v vojni posiljenim ženskam omogočijo abortus. Rimokatoliška cerkev oziroma vodilne strukture Vatikana so tako ponovno dokazale, da prizadevanja cerkvene hierarhije še dolgo ne bodo usmerjena v podporo dostojanstva in človekovih pravic žensk.
Avstrija: od petih lezbijk, ki so kandidirale na zadnjih občinskih volitvah na Dunaju, sta bili izvoljeni kar dve, Jennifer Kickert in Michaela Schweigen, iz stranke Alternativa.
Naslednje, že pete Gay Games, bodo potekale od 1. do 8. avgusta 1998 v Amsterdamu. Igre, ki veljajo za gejevsko in lezbično olimpiado, bo vodil moto “Prijateljstvo skozi kulturo in šport”, udeležilo pa se jih bo 12.500 športnikov in športnic ter 2.500 kulturnih ustvarjalcev in ustvarjalk. Informacije: LL.
Mednarodni lezbični Euro-Pride pohod bo 28. junija v Parizu, pod geslom “Glasnost, humor in vidljivost”, in bo le eden od vrhuncev dogajanj, ki naj bi opozorila na diskriminacijo gejev in lezbijk in na pravice, ki nam pripadajo, in ki se bodo odvijala že ves predhodni teden (ženski filmski festival, koncerti, konferenca o lezbičnem političnem aktivizmu, lezbični forum itd.).
Madžarska je legalizirala splošni zakon o porokah, ki gejevskim in lezbičnim parom, ki živijo skupaj, zagotavlja vse pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, razen možnosti posvojitve otrok. Na Nizozemskem bo od julija 1997 možna sklenitev zakonske zveze med geji in lezbijkami. Nizozemski parlament se je odločil, da bo tem zakoncem omogočil tudi pravico do posvojitve otrok. Islandija pa se je odločila legalizirati registrirano partnerstvo.
Fundamentalistična vlada Sudana, ena najbolj konservativnih in do žensk diskriminatornih režimov na svetu, je sprejela “Zakon o segregaciji žensk”. Po tem zakonu,, po katerem so ženske ločene od moških na praznovanjih, piknikih in porokah in drugih javnih prireditvah, se odslej ne smejo javno športno udejstvovati, se zvečer zadržavati zunaj brez spremstva enega od sorodnikov, obiskovati mešanih šol ali sedeti v bližini voznika avtobusa. Zakon že velja v Kartumu, kmalu pa bo stopil v veljavo v celi državi.
Konec letošnjega avgusta bo v Erissosu, na grškem otoku Lesbos, potekal prvi medna-rodni festival lezbičnega filma v Grčiji. Poudarek bo na fimski produkciji mediteranskih dežel. Prireditev bo pospremljena s koncerti, literarnimi večeri, diskusijami, športnimi prireditvami in izborom Miss Amazonke ‘97 (info: Ana Papadopoulos, tel/fax: 0030-1-42-62-31-19). Medtem pa je lanskega septembra potekal gejevski in lezbični filmski festival v Rusiji - v Sibiriji, v mestu Tomsk.
Feministično-lezbična revija Off Our Backs v članku z naslovom “Ekonomska realnost lezbijk” navaja, da se 16 % lezbijk in gejev v ZDA počuti diskriminiranih na delovnem mestu, 15 % pa pri najemanju stanovanj. Tudi če morajo lezbijke skrbeti za enako število otrok, nimajo istih možnosti za pridobitev socialne podpore, kot heteroseksualne matere. Občutno manjše so tudi njihove pravice na področju dedovanja, zdravstvenega zavarovanja, itd. Za pridobitev civilnih pravic, ki naj bi veljale za vse državlajene enako, si morajo lezbijke še vedno najeti advokate oziroma plačevati pravno pomoč.
Medtem pa je v Beogradu skupina za lezbične človekove pravice Labris, ki deluje ob mešani lezbični in gejevski skupini Arkadija, ustanovila “letečo univerzo” z izključno lezbičnimi študijami. Sicer pa lezbične študije v Jugoslaviji obstajajo že tudi na nivoju univerzitetnega študija, v okviru programa za ženske študije.
Aktivna je tudi Skupina za ženske človekove pravice, ki se je združila za promoviranje knjige “Ženske človekove pravice v praksi” avtoric Julie Mertus, Mallike Dutt, Nancy Flowers, Zorice Mršević idr. (ki je izšla leta 1995 v beograjski ženski založbi “94” - info: Bg/645-328). Eden od namenov projekta je bil tudi organiziranje vrste delavnic na temo revščine žensk, saj - kot pravijo avtorice - “patriarhalni ustroj odnosov med spoloma predpostavlja tradicionalno delitev družbenih vlog, a del tega scenarija je nevidnost ženske revščine.” Med drugim so potekali tudi pogovori o “materialni situaciji lezbijk” oziroma o “materialnih problemih žensk, ki živijo brez moških.”
Beograjski feministični oziroma lezbični krog nasploh sestavljajo mnoge skupine (Labris/Arkadija; Autonomni ženski centar protiv seksualnog nasilja, Tiršova 5a, tel. 645-328; Žene u crnom protiv rata; Centar za ženske študije, istraživanja i komunikaciju, Vlajkovićeva 4, tel. 3223-874; Beogradski ženski lobi; Žaba, Gajeva 15/Gajeva 1 - Zemun; idr.), ki se v različnih kombinacijah združujejo na različnih projektih, akcijah ali strokovnih revijah ali knjigah (publikacije Feminističke sveske, ProFemina, Žene za mir, Ženske studije idr. - medtem ko imamo v državotvorni Sloveniji le eno revijo za ženske študije in feministično teorijo, Delto). Celotno žensko, feministično in lezbično gibanje v Srbiji je bilo v preteklih letih civilnega in vojaškega nasilja izjemno močno, drzno, neuklonljivo in predvsem zelo aktivno in vidno v javnem prostoru, skratka, zgled civilne nepokorščine - tudi za nas. “Vsaka deseta ženska iz tvoje soseščine je lezbijka” (plakatna akcija, Beograd 1996).
Še nekaj lezbijkam in gejem prijateljskih mest v Beogradu: Klub likovne akademije na presečišču Rajićeve ulice in ulice Kneza Mihajlova, Studentski kulturni centar na ulici Maršala Tita 48 in Restavracija Manjez na ulici Svetozara Markovića.