Zakaj je lezbično vpra-šanje znotraj širšega ženskega vprašanja po-membno?

Kozmik: Zato, ker so vsa vprašanja, ki so ženska vprašanja, pomembna vprašanja. Ker je to gotovo vprašanje, ki si ga del žensk zastavlja. Mislim, da se pri nas o tem premalo oziroma skoraj nič ne govori. To vprašanje je preveč omejeno na nek mali krog in premalo prisotno v širših krogih. Lezbijke imajo povsem enake probleme, kot vse ostale ženske, plus dodaten problem, ki ga najbrž dolgo nosijo v sebi. V bistvu je lezbijka dodatno diskriminirana prav zaradi svoje istospolne usmerjenosti. Vprašanja, povezana z diskriminiranostjo, niso samo osebna vprašanja. To so politična vprašanja. Problem je ravno v tem, ker to družba postavlja za problem, kot nekaj, kar ni v povprečju. Zato se družba tudi izmika tematiziranju tovrstnih vprašanj. Njihovega obstoja si ponavadi ne želi priznati. Diskriminacija, kakršnakoli, ni nič drugega kot omejevanje.

Kako je Urad za žensko politiko v preteklosti pomagal nevladnim ženskim skupinam, konkretno, lezbični skupini LL?

Kozmik: Veliko premalo. Ne želim se posuvati s pepelom. Zadeva je širša. V zadnjih štirih letih sem spoznala, da Slovenija v tem trenutku še ni zmožna zares močnega ženskega nevladnega gibanja. Če ne bi bilo tako, bi se dejansko lahko nevladne ženske skupine povezale z Uradom za žensko politiko, lahko bi skupaj postavljali zahteve. Skupaj bi lahko bolj trdno nastopile. Ne mislim, da je za takšno situacijo kdorkoli kriv, ali nevladne ženske skupine ali Urad. Direktnega krivca pri takšnih zadevah nikoli ni. Skratka, ker tega sodelovanja ni, mislim, da si veliko premalo drug drugemu pomagamo. Ne gre samo za materialno plat pomoči, gre tudi za logistične zadeve. Po drugi strani je Urad na nek način pri svojem delovanju zelo omejen. Nočem, da to izpade kot opravičevanje. Urad ima preprosto tak status, da zadev, ki jih želi sprožiti, preprosto ne more samostojno postavljati na dnevni red parlamentarnih razprav. Urad je strokovna služba, ne politično relevantno telo. Tako se, recimo, zapleta pri našem predlogu spremembe Zakona o zakonskih zvezah in družinskih razmerjih. Eden izmed predlogov je bil ta, da bi bila partnerska skupnost urejena na poseben način. Ta zadeva je preprosto obtičala.

Kako boste v bodoče konkretno pomagali skupini Škuc-LL?

Kozmik: Letos sem glede tega malo bolj optimistična, ker smo striktno zahtevale, da bi bila v okviru sredstev Urada za žensko politiko tudi sredstva za sofinanciranje projektov nevladnih ženskih skupin. To smo zahtevale zdaj že četrtič in upam, da nam bo končno uspelo. Če bomo v okviru proračuna dobile namenska sredstva za sofinanciranje projektov nevladnih ženskih skupin, bomo naredile razpis, v katerem bomo te skupine pozvale, da se nanj prijavijo s konkretnimi projekti. S tem, ko bi tak razpis izšel, bi se dejansko lahko tudi videla širina delovanja nevladnih ženskih skupin. Mogoče bi to lahko bila spet ena izmed priložnosti, da bi to delovanje bolj povezali, nekako zaokrožili. Da bi se bolj med sabo spoznale in tako naprej. Morda bi bilo v bodoče tudi dobro, ko bi se izdajalo kakšno glasilo z žensko tematiko, kjer bi lahko druga drugo obveščale o tem, kaj delamo. To bi lahko zagotovilo izmenjavo informacij med samimi nevladnimi organizacijami. S tem bi delo nevladnih skupin postalo prezentno in bi spodbudilo sodelovanje med njimi. V tem okviru bi lahko v prihodnje Urad za žensko politiko podprl delovanje lezbične skupine LL.