Zakonodaja na prepihu
V zadnjih letih je bilo v Sloveniji podanih več pobud v zvezi s spremembami in dopolnitvami zakona o zakonski zvezi, ki naj bi omogočil skleni-tev zakonske zveze tudi istospolnim parom. Medtem ko večina pobud ni prišla v obravnavo, se je v letu 1997 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odločilo obravnavati predlog omenjenega zakona. Minister mag. Tone Rop je imenoval delovno komisijo, ki naj bi predlog izoblikovala oziroma ocenila obstoječi predlog. Z uvrstitvijo problematike na dnevni red vlade in MDDSZ se je pokazalo, da v RS obstaja politična volja za legalizacijo istospolnih skupnosti, s čemer se je odprlo novo poglavje v zgodovini civilnih in človekovih pravic gejev in lezbijk v Sloveniji. Kot sodelujoča v omenjeni delovni skupini želim podati nekaj osnovnih informacij v zvezi z njenim dosedanjim delom.

Verjetno ni odveč na kratko pojasniti osnovnih razlogov za uvedbo zakonskih sprememb. Obstoječa zakonodaja RS priznava samo zakonsko zvezo med partnerjema različnega spola ter družino kot skupnost raznospolnih staršev in otrok. Ekskluzivni poudarek na raznospolni zakonski zvezi postavlja istospolne pare v diskriminiran položaj, saj ni v skladu z Ustavo RS (14. člen zagotavlja vsem državljanom in državljankam RS enakost pred zakonom; 53. člen ustave pa zagotavlja pravico do poroke), mednarodnimi standardi in resolucijami Evropskega parlamenta (resolucija EP iz februarja 1994, ki priporoča odpravo vseh oblik zakonske diskriminacije istospolnih oseb v državah članicah), in končno krši tudi osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine (pravica do svobodne izbire partnerja/ke in življenjskega stila). Potrebno je opozoriti tudi na razlike med zakonsko zvezo in registriranim partnerstvom, saj so pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, občutno večje od tistih, ki izhajajo iz registriranega partnerstva.

Po prvih sestankih (februar 1998) je delovna skupina pri MDDSZ na kratko ocenila situacijo in določila osnovne naloge. Uvodoma smo bili člani/ce delovne skupine pozvani/e, naj predstavimo lastna stališča glede registriranega partnerstva oziroma zakonske zveze. Podpora možnosti zakonske zveze za istospolne pare je bila predlagana s strani treh prisotnih (že predhodno pa tudi ene tedaj odsotne članice komisije), in so bila tako mnenja v delovni skupini stanje deljena, stanje pa neodločeno. V teku kasnejšega razprave je bil sprejet kompromisni dogovor; delovna skupina je sprejela sklep, da si bo v začetni fazi zakonskih dopolnitev in sprememb prizadevala za uzakonitev partnerske skupnosti istospolnih partnerjev/erk, podobno t.i. registriranemu partnerstvu, kot ga poznajo v Zahodni Evropi. MDDSZ je predlagalo, da naj bi se zadeve reševale s posebnim zakonom in sicer v okviru obstoječih možnosti ter postopoma.

V prvi fazi naj bi nov zakon istospolnim parom omogočal pravno ureditev medsebojnih partnerskih razmerij v obliki uradnega postopka (registracije). Iz tega izhajajoče pravne posledice zadevajo premoženjska razmerja ter pravico in dolžnost preživljanja. Področna ministrstva naj bi bila v bodoče zadolžena za ureditev pravnih razmerij, ki se tičejo posameznih področij (npr. zakon o socialnem varstvu, zakon o zaposlovanju, zakon o zdravstvenem varstvu, zakon o pokojninskem zavarovanju, stanovanjski zakon, zakon o davčni službi, zakon o dedovanju, itd.). Prednost naj bi imela ureditev socialnih pravic in varščin (zdrav-stveno in socialno zavarovanje, invalidsko in pokoj-ninsko zavarovanja) ter dohodninska zakonodaja.

V predlogu zakona zaenkrat ne bo govora o pravicah v zvezi z s posvojitvami otrok. Ravno tako ostaja možnost zakonodajnih sprememb, ki bi istospolnim parom omogočile sklenitev polnopravne zakonske zveze (poroka), odprta za bodoče obravnave.

Besedilo predloga zakona, ki bi istospolnim parom omogočal pravno ureditev njihovih razmerij, pripravlja Institut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo pri Pravni Fakulteti v Mariboru. Strokovni pripravljalec besedila bo obravnaval predloge vseh članov in članic delovne skupine, pri čemer pa jih ni obvezan tudi upoštevati.

Morda ne bi bilo odveč omeniti, da so se v slovenskih medijih pojavile številne informacije v zvezi z možnostjo legalizacije istospolnih partnerstev, med drugim tudi netočne navedbe, da nikjer v svetu niso dovoljene sklenitve zakonske zveze med istospolnimi partnerji, kar ne drži, saj je sklenitev zakonske zveze med lezbijkami ali geji od leta 1993 možna na Norveškem, od l.1.1998 pa tudi na Nizozemskem, če se omejimo le na Evropo. Na Norveškem in Nizozemskem imajo istospolni pari enake pravice kakor raznospolni pari, razen pravice do posvojitve otrok; v prvem primeru posvojitev otrok še ni možna, v drugem pa je posvojitev možna le enostransko.

Z različnimi dezinformacijami ter negativnimi mnenji se bomo v bodoče verjetno pogosto srečevali in napak bi bilo vnaprej pričakovati le pozitivne reakcije. Vendar že samo dejstvo, da se zadeve vendarle začenjajo premikati, da se zakonodaja v zvezi z istospolnimi osebami obravnava strokovno in na vladnem nivoju ter da te vsebine prodirajo v medije in širšo javnost, je dovolj spodbudno.

Registrirano partnerstvo je v različnih pravnih formulacijah in z različnim obsegom pravic in dolžnosti, ki ga zagotavlja, danes možno v razmeroma velikem številu evropskih držav (Danska, Norveška, Švedska, Nizozemska, Madžarska, Velika Britanija, Nemčija, Italija). Nizozemski strokovnjaki so ugotovili, da se namerava možnosti poroke v tej državi v bodoče poslužiti kar 45 odstotkov istospolnih parov. Tako rekoč po celem svetu potekajo podobni procesi za spremembe zakonodaje; celo v najbolj konzervativnih okoljih, kot je denimo švicarski kanton Waadt, so bile sprožene zahteve po enakopravnosti gejev in lezbijk. Zahteve po legalizaciji pa prihajajo ponekod celo iz cerkvenih krogov.

Verjetno bo pri predlogih za morebitne zakonske spremembe potrebno ravnati pragmatično, vendar smo obenem prepričani, da je mogoče tudi na nivoju predvidenih delnih sprememb zagotoviti korektno pravno formulacijo predloga za registracijo skupnosti istospolnih partnerjev/erk. Gotovo prihaja čas, ko bo Slovenija morala nastopiti s pozitivnimi stališči do vprašanja osnovnih človekovih pravic in svoboščin, in se, ne le v zvezi s konjunkturnimi pogoji pri vstopu v EU, aktivno zavzeti za enakopravni položaj gejev in lezbijk ter na ta način postaviti vzgled.

Tatjana Greif