Seks. Klubi. Seks v klubih. Klubi, namenjeni seksu. S/M klubi. Klubi za fetišiste vseh vrst. Kombinacij in možnosti je nešteto. Danes je spoj seksa in klubov zelo drugačen, kot je bil nekoč. Plesna kultura je iz nas naredila zaznavno kultivirana bitja. Pri tem igra reklama veliko vlogo. Flyerji so, vsaj v tistih najboljših svetovnih klubih, dizajnirani zelo precizno. Nič ni prepuščeno naključju. Konec je obdobja asketskega in androginega acid house hedonizma iz poznih osemdesetih; klubi so se obrnili k poziranju in glamurju, k pikantnim, porednim in seksi podobam, ki jih promovirajo na flyerjih ali jih skozi tekst, podložen s primerno seksi glasbo oglašujejo preko radijskih valov. V začetku devetdesetih pa vse do danes se je uveljavila in obdržala paradigma stilističnih podžanrov. Imidži, drzni in divji, nekoč zaščitni znak lezbične in gejevske scene, se danes pojavljajo domala povsod - v straight in gejevsko-lezbičnih nočnih zabaviščih in zbirališčih. Stilistični sempli - v glasbi, v modi, who cares. Glavna je zabava. Adrenalin. Čista energija. Erotika! Spoli in vloge so pomešani. Identitetni kaleidoskop, skratka. Trda dekleta, mehka dekleta, transvestiti, drag kingi, macho tipi, androgini, ... Predvsem pa humor. Sproščenost in lahkotnost. V načinu oblačenja ali pri promoviranju podob na flyerjih. Posnetki junakov iz stripov in risank. Poudarek na seksualnih atributih. Mega dekleta z mega oprsjem. Z globokimi dekolteji. V tesno oprijetih majicah ali oblekah. Vse z enim samim ciljem - zapeljati publiko s tistim, kar je v življenju najbolj zapeljivo, s seksom, seveda!

Fetiši in ostale perverzije...

Klubi, ki so še pred nedavnim polnili zlobne, obrekljive rubrike v tabloidih, in ki so predstavljali skrajno razvpitost in senzacije, so nedvomno fetišistični klubi. Kultura teh klubov je dobesedno eksplodirala v zgodnjih devetdesetih, v post-AIDS in post-rave obdobju. Imidž takšnega kluba je nabit z orgiastično in orgazmično atmosfero; tukaj je dovoljeno prav vse. Skratka, relax and do it! Usnje in razni S&M rekviziti. Popolni seksualni underground. Nevaren in vabljiv. Prave domine in njihove sužnje, lezbijke, oblečene v usnje ali raznorazne uniforme. Lezbijke v korzetih ali v izzivalnem spodnjem perilu. Ti klubi so pravzaprav hibrid med čisto S/M estetiko in kluberji, katerih užitek je biti prisoten na takih mestih in nič drugega. Skratka, gre za tanko linijo med pozerji in pravimi igralci, ki je omogočila, da se je ta, nekoč povsem marginalna subkultura, sprevrgla v pravo, živo scensko dogajanje. Underground je nesporno postal del mainstreama. Danes je povsem običajno, da sužnja liže visoke, špičaste pete čevljev svoje gospodarice. Vse skupaj nekako spominja na teater perverzij. Temu dogajanju sledi tudi glasba. Miks speed garagea, housa, tehna in electro funka. Pa tudi moda. Znamenita modna kreatorka Velda Lauder je izoblikovala poseben, prepoznaven modni stil, ki sledi glasbenim trendom in je nekakšna hibridna forma med drag queen šikom iz zgodnjih devetdesetih ter S/M cyberdyke estetiko (kombinacija usnja, gume, PVC materialov in vse, kar sodi k tako imenovanemu fetišističnemu glamurju).

V postmoderni in obdobju čutnih senzacij je miksanje sploh novo ontološko načelo in postaja že skorajda naš znak. Današnji imperativ je vse postaviti v sliko, narediti sliko-telo. Biti (kot) slika, preiti v slikovno. Nenehni peep show in instant občinstvo, ki gleda, opazuje. Tudi "tehnomegla" nam včasih, po dolgotrajnih pasažah in zabrisanostih prostora, ki ga trga oziroma prekinja utripanje stroboskopov ali svetlobni snopi laserjev, odkrije kak nov, zanimiv interval. Vse to na našo zaznavo deluje kot cesta slikovnega. Ravno ta osredotočenost na površino, in to ne na vsako površino, temveč na površino-sliko, usmerja producente slikovnega k izpopolnjevanju tehnologij za fascinacijo s slikovnim medijem (video in tehnologija intenziviranja slike: virtualna resničnost oziroma VR tehnologija).

Usmeritev edinega lezbičnega in gejevskega kluba pri nas, kluba K4, je kombinacija klasične lezbične in gejevske kulture, ki je že skorajda žanrska - transvestitskih šovov, in temu primerne vesele glasbe iz vročih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih (malo plesišče) - ter sodobne, house&tehno scene (veliko plesišče) z vsemi novodobnimi tehnološkimi pomagali - s stroboskopi, skenerji, s priklopom klubskega dogajanja preko kamer na Internet, s TV ekrani, na katerih potekajo video animacije in z video screenom. Malo plesišče je obenem (predvsem čez dan) tudi tako imenovani cyber café, kjer lahko obiskovalke in obiskovalci kluba surfajo po medmrežju oziroma svetovni informacijski mreži, Internetu. Zajeta je široka paleta stilov in okusov, kar je posebna kvaliteta in prednost tega klubskega dogajanja. Nedeljske noči v klubu K4 so postale pravi kult zaradi svoje sproščenosti, erotičnosti in aktualnosti. V zadnjih desetih letih so se ravno v tem klubu uvajali novi standardi oziroma nove zakonitosti klubske kulture pri nas. In, kar je najpomembnejše, ta klub predstavlja socializacijski prostor za lezbijke in geje, saj jim omogoča druženje in premagovanje strahu pred predsodki do homoseksualnosti.

Seks, tehno triki in video klipi...

Videospoti so na področju video kulture temeljni nosilci vizualne sporočilnosti. Ena najbolj fascinantnih oblik sodobne medijske vizualizacije, videospota, so glasbeni video klipi. Nov ritem slikovnega, prehajanje enega niza slik v drugega, manipuliranje, miksanje in modeliranje, izrablja industrija glasbenega videa, ko želi medijsko vzpostaviti oziroma konstruirati junaka videoklipa. Značilen primer je pevec Michael Jackson, ki je s svojim imidžem (videti ni ne otrok ne odrasel, ne moški ne ženska, ne razvidno bel ne črn) pravcati socialni hieroglif. Za teoretika Jeana Baudrillarda (delo Transparenca zla) je ta pevec simptom današnjega trenda v transseksualnost, ki ni mišljena anatomsko, temveč v smislu transvestij in iger s seksualno indiferentnostjo in z zamenjavami spolnih znakov.

The Prodigy so pred nekaj meseci na video tržišče lansirali inovativen, inteligenten in vsebinsko provokativen, predvsem pa zelo subverziven spot "Smack My Bitch Up", ki je sprva doživel cenzuro na domala vseh satelitskih programih. Razlogi za cenzuro? Kokain, alkohol in lezbični seks!

Ta spot odlikuje več stvari: odlična glasba kultne tehno skupine The Prodigy, odlična režija in montaža ter eksplicitna lezbična vsebina. Trik je v perspektivi pogleda. Glavna protagonistka je do zadnjega kadra v tako imenovanem off prostoru, se pravi, skrita pred našim pogledom. Celotnemu dogajanju sledimo iz perspektive njegovega/njenega pogleda. Oči so torej kamera oziroma kamera nadomesti oči. Kar vidi on/a, vidimo mi. To stopnjuje čutno doživljanje dogajanja, saj nas tovrstna video animacija dobesedno potopi v prostor na ekranu. Prizori so dinamični, neposredni in povdarjeno realistični, s tem pa tudi maksimalno prepričljivi. Rezi so hitri, slike divje prehajajo iz ekstrema v ekstrem, tehnika miksanja je bravurozna. Še posebej učinkovito je uprizorjen seks. On/a se ljubi z naključno žensko, ki jo sreča v nočnem klubu. Ko ta ženska odide, se kamera (tokrat prvič iz drugega zornega kota) ustavi na velikem stenskem ogledalu, ki nam končno razkrije identiteto nocilca/nosilke pogleda celotnega dogajanja; izkaže se, da je bila ves čas glavna protagonistka ženska. In to ne kakršnakoli ženska, pač pa povsem suverena, neobremenjena, sodobna in osvobojena ženska, ki se drogira, alkoholizira, razgraja, se preriva, izziva in si za nameček v posteljo odpelje na pol prostitutko, na katero naleti v nekem nočnem klubu, ter se z njo strastno in divje ljubi. Če je prvi trik v perspektivi pogleda, je drugi trik v perspektivi uvida oziroma spoznanja. Kajti, šele trik z ogledalom zaokroži celotno zgodbo in razkrije skrivnost.

VR - virtualna realnost

Pojem virtualna realnost oziroma VR označuje tehnologijo računalniško simuliranih okolij, namenjenih interaktivni aktivnosti uporabnikov; obenem pa je VR tudi oznaka za alternativne, računalniško simulirane svetove, ki omogočajo tudi tako imenovano "elektronsko družbenost" v smislu virtualnih skupnosti. Drugo poimenovanje za elektronsko simulirane svetove je tudi Cyberspace (izraz izvira iz ZF romana Neuromancer Williama Gibsona, s katerim se je leta 1984 pričelo subkulturno in kontrakulturno gibanje, imenovano Cyberpunk). Na sam izraz cyber so danes vezane številne sestavljenke: cyberculture, cybersex, cyborgasm, cyborg, ...

Vstop oziroma potopitev v virtualni prostor omogočajo vmesniki (podatkovna rokavica, elektronska obleka za telo in čelada s 3D očesnimi foni). Vsi ti vmesniki omogočajo trodimenzionalno zaznavo imaginarne realnosti. Skratka, v VR potopljeni posameznik ali posameznica zapušča "ječo" telesa in priplava na površje v svetu digitalnega občutenja. Ker pa je ta tehnologija širšemu krogu uporabnic domala nedosegljiva, je edini lezbični seks, ki je dostopen v prostoru virtualnega, pogovorni seks na tako imenovanih lezbičnih chat kanalih na IRC-u.

Nekaj Yahoo!
chat kanalov za lezbijke:

#LesbianChat

#Lesbianlounge
(najdete tudi fotke in linke)

#lesbo
(informacije, artistični kotiček)

#Leschat IRC
(najprijaznejši dyke-space na mreži)

#FunkyDiva Live!

#GirlChat

#Women of the Undernet
(informacije in linki za lezbijke in biseksualke)

Grrrls potrebujejo modem

Računalniki in mreže postajajo ob koncu tisočletja ključna orodja digitalizirane kulture. Srfanje po Internetu (iskanje po Web straneh) je resna igra, s pomočjo katere lahko ustvarjamo in vzdržujemo odnose, tako med posameznicami in posamezniki, kot tudi med organizacijami. Pri tem je zelo pomembna prisotnost feministične in lezbične kulture na Webu. Upor tako imenovanih grrrls na medmrežju je primerljiv s tem, kar so Riot Grrrls naredile v glasbi ali Guerilla Girls v umetnosti. Lezbične in feministične strani na Webu imajo imena, kot: Cybergirl, geekgirl, NerdGrrl ali Homegurrrl.

Nataša Sukič - Vegan