Hrvaška
aktivistična scena

Razrast 'ženske' scene na Hrvaškem v devetdesetih obeležujeta nastanek in delovanje več kot 40 feminističnih NVO skupin, organizacij, iniciativ, institucij, med katerimi sta dve (projekt Kontra, Because Press) "eksplicitno" lezbični. Feministično-aktivistična scena je tako razvita, da ima svoje lokalne centre skorajda po vsej Hrvaški, pokriva pa ogromen spekter aktivnosti, od izdajanja medijev, zatočišč, SOS telefonov, pravne ali humanitarne pomoči ter pomoči žrtvam vojne, informacijskih centrov do političnega dela, ekonomsko podpornih ali socialnih akcij.

Ena zgodnejših organizacij, ki so nastale v devetdesetih, je Ženska infoteka, nevladni, feministično zasnovan informacijski in dokumentacijski center, ki deluje od leta 1992. Osnovni cilji njenega delovanja so povečanje vidnosti in vpliva žensk v družbi, doseganje enakopravnosti žensk, raziskovanje v zvezi z žensko problematiko ter izdajanje knjig ter časopisov. Zahvaljujoč sodelavkam Ženske infoteke sta v Zagrebu (Varšavska 16/I) na voljo bogata arhiv in knjižnica. Poleg navedenega pa Ženska infoteka izdaja odlično feministično revijo Kruh & ruže, ki skozi vsakokratne tematske številke (npr. o odnosu feminizem, književnost, jezik; posebna številka, posvečena v letu 1990 umrli jugoslovanski feministki, sociologinji Lydii Sklevicky; o ženskah v politiki; o lezbičnih študijah; o ženskah in elektronski komunikaciji itd.) poglobljeno pokriva najaktualnejše in zgodovinsko relevantne vsebine. Urednica revije je Đurda Knežević, sicer tudi koordinatorka Ženske infoteke.

Ob bok aktivnostim Ženske infoteke lahko uvrstimo nevladno skupino B.a.B.e. (Budi aktivna, budi emancipirana), strateško feministično skupino za afirmacijo in implementacijo ženskih pravic, ki je nastala leta 1994. Skupina se večinoma ukvarja s striktnim medijskim in političnim aktivizmom; v svojem programskem credu so zapisale: "Verjamemo, da sta spolna enakopravnost in demokracija temeljni komponenti vsake demokracije in pravne družbe. Država, ki zanika enake možnosti, pravice in zaščito žensk, etničnih, političnih, spolnih in drugih manjšin, se ne more imenovati demokratična država." Da so njihovi projekti zelo odmevni (npr. izobraževanje o ženskih človekovih pravicah; kampanja o ženskih političnih pravicah ter promocija ženske volilne platforme za parlamentarne volitve leta 1995 in 1997; projekt Ženske in mediji; pravna svetovalna telefonska linija; spremljanje pravne prakse v RH; spremljanje položaja in zagotavljanje pravic begunk, migrantk in azilantk), dokazuje nagrada Evropske unije in ZDA za prispevek k uveljavljanju demokracije in načel civilne družbe, ki so jo B.a.B.e. prejele maja 1998.

19.6.1998 je v klubu Monokel potekala okrogla miza "Feministični in lezbični tisk", na kateri so poleg Dr. Eve Bahovec (feministična revija Delta), Nataše Sukič in Nataše Velikonja (lezbična revija Lesbo) sodelovale Đurđa Knežević (Ženska infoteka, Kruh & ruže), Biljana Bijelić (B.a.B.e., projekt "Ženske in mediji") in Sunčana Špriovan (Because Press). Pogovor je v glavnem tekel o aktualnih problemih, ki zadevajo izdajanje feminističnih in lezbičnih medijev, financiranju, odmevnosti, o javnostih, ki jih tovrstni tisk dosega, ter o tistih, ki jih ne uspe doseči. Osnovni ugotovitvi okrogle mize sta bili dve: tako na Hrvaškem kot v Sloveniji so feministične oziroma lezbične teme še daleč od možnosti vstopa v "obče medije", saj je feministična/lezbična perspektiva v javni medijski kulturi še vedno zelo obrobna. Da bi lahko takšno situacijo v bodoče vsaj nekoliko popravili, bi se morala teža aktivizma preusmeriti tudi v reformiranje šolstva, učnih programov, vzgoje in izobraževanja, saj je medij-ska javnost večinoma že povsem artikulirana v negativnem ter odklonilnem odnosu do feminizma ali lezbištva .