XX files 1
V Evropskem parlamentu v Strassburgu deluje od oktobra 1997 skupina "Enake možnosti za lezbijke in geje".

Predstavniki strank so 2. aprila 1998 v italijanskem parlamentu sprožili razpravo o možnosti uvedbe registriranega partnerstva oziroma vložili predlog zakona. Slovenijo so poleg Madžarov (že uzakonjeno RP) tako prehiteli tudi Italijani.

Nizozemski parlament je februarja letos sprejel zakon, ki istospolnim parom omogoča posvojitev otrok. Posvojitev (obojestranska) je dovoljena tudi v zvezni državi New Jersey v ZDA.

Aktivistka Tsitsi Tripano (psevdonim) je delala kot informatorka na stojnici gejevsko lezbične organizacije v Zimbabveju, katere članica je. Stojnico s knjigami je napadla nasilniška tolpa in jo sežgala, pri čemer policija ni hotela posredovati, češ da lezbijke in geji nimajo pravice do policijske zaščite. Ko so v medijih pojavile fotografije Tripanove in so jo prepoznali v rodnem kraju, je bila žrtev nasilja tudi tam. Zanjo se zdaj zavzema Amnesty International.

Višje sodišče v Pretorii (JAR) je odločilo da je Beverly-Ann Myburgh upravičena socialnega in zdravstvenega zavarovanja po svoji partnerki, policijski poročnici Jolandi Langemaat, saj južnoafriška ustava prepoveduje diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti. Do spora je prišlo, ker je sklad za zdravstveno zavarovanje temu nasprotoval. "Zmaga enakosti, dostojanstva in pravice za vse v JAR", je odločitev sodišča ocenila Nacionalna zveza gejev in lezbijk JAR.

SOCIALIZACIJSKI SESTANKI za lezbijke

Socializacijski sestanki so namenjeni predvsem druženju, pogovorom, relaksaciji, spoznavanju, medsebojnim odnosom, izmenjavi mnenj, informacij in idej. V prijetnem okolju in prijetni družbi. Vsako drugo soboto ob 19. uri, in sicer od oktobra 1998 naprej v lezbičnem Klubu MONOKEL (Metelkova, Masarykova 24, modra hiša, levo, druga vrata na levi). Vabljene.

Zaradi strahu pred nasilnim razkritjem s strani militantnih gejevskih kampanj se nekateri geji v britanskem parlamentu odločajo za coming out. Junija sta se tako razkrila dva novo izvoljena parlamentarna predstavnika laburistične stranke, David Borrow in Gordon Marsden. V intervjujih sta med drugim govorila tudi o atmosferi strahu, ki vlada med geji v britanskem parlamentu. Peter Tatchel, vodja londonske skupine Outrage!, znan po metodi outiranja, zatrjuje, da okrog 40 članov britanskega parlamenta, med katerimi so tudi ministri, skriva svojo homoseksualnost. Tatchel še naprej ostaja strah in trepet na parlamentarnih hodnikih.

Najnovejši popis prebivalstva v Avstraliji je pokazal, da se je pod rubriko "istospolni pari" prijavilo kar 20.000 partnerskih skupnosti (40.000 oseb). To je po ocenah avstralskih aktivistov/istk le majhen delež dejanskega stanja, vendar zadosten razlog za pritisk na vlado glede uzakonitve RP.

Romunski predsednik Emil Constantinescu je obljubil izpustitev vseh zaprtih homoeksualcev iz romunskih zaporov. Izpuščena je bila tudi lezbijka Mariana Cetiner. Glede bodočih aretacij ni nobenih zagotovil, zato ostaja Romunija pod nadzorom Mednarodne komisije za človekove pravice gejev in lezbijk, Amnesty International idr.

V Rigi, glavnem mestu Latvije, je februarja letos prišlo do bombnega napada na gejevsko/lezbični bar Purvs, v katerem ni bil nihče ranjen. Neuradno odgovorna za napad naj bi bila skrajno desničarska Nacionalno demokratična stranka, ki je napovedovala kampanjo proti homoseksualnosti. V sosednji Litvi si skupina LGL že več let prizadeva za vnos pojma "seksualna orientacija" v zakonodajo. V bivših sovjetskih republikah je javno mnenje do homoseksualnsoti je še vedno negativno.

Ministrska predsednica Nove Zelandije Jenny Shipley se je v začetku tega leta udeležila gejevsko-lezbične HERO parade v Aucklandu, kar je storila kot prva predsednica katerekoli vlade na svetu doslej. "Vsi Novozelandčani imajo pravico proslav-ljati svojo kulturo na svoj način", je dejala Shipleyeva, ki je vztrajala na paradi kljub nasprotovanju mestnih oblasti Aucklanda.

Prva poljska istospolna poroka se je zgodila v kapeli Politeističnega reda v Wroclawu. Vzela sta se Danec Sven in Poljak Lukasz.

V primeru Jay Brause in Gene Dugan iz Anchoraga (Aljaska), ki sta se poročila na Havajih, je vrhovni sodnik P. Michalski ugotovil, da bi poroka morala veljati tudi na Aljaski, ker da je izbira partnerja fundamentalna pravica, zagotovljena z ustavo ZDA, v katero zvezne države ne smejo posegati.

Mestna četrt Chueca v središču Madrida se je razvila v gejevsko/lezbični geto. V zadnjih letih odprte restavracije, kavarne in drugi lokali so pritegnili številne lezbijke in geje, ki so se odločili za investicije. Posledica tega je 50 odstotni porast cen za poslovne in 80 odstotni za bivalne prostore v Chueci.

Špansko mesto Vitoria v Baskiji je na številnih krajih postavilo panoje z napisi: "Neprijaznega obnašanja do gejev/lezbijk tukaj ne sprejemamo. Spodbujamo vse geje in lezbijke, da se počutijo svobodno." Panoje si je omislil župan Jose Angel Cuerda, ki meni, da istospolno usmerjeni/e meščani/ke niso dovolj vidni/e.

Berlin se skuša turistično prodajati tudi kot "mesto tolerance". Proslavo 20. obletnice Cristopher Street Day parade so podprle Berlinska turistična zveza, Lufthansa idr.

Tudi London se vse bolj promovira kot turistična prestolnica gejev in lezbijk. S pomočjo kampanje, vredne 98.000 $, so začeli privabljati ameriške turiste, odprli pa so tudi posebni telefonski info Hotline.

Zaradi pogojev EU je ciperski parlament maja letos končno legaliziral gejevski seks. Kljub temu ostaja še veliko prepovedi, celo prepoved malih oglasov z gejevsko vsebino.

Na Finskem, v edini skandinavski državi, ki še nima zakona o RP, je ministrstvo za pravosodje konec lanskega leta končno ustanovilo strokovno komisijo za pripravo tega zakona. V komisiji sodeluje tudi predstavnik gejevsko-lezbične organizacije SETA.

Belgijski poskus sproženja postopka za uvedbo registriranega partnersta ni uspel. Strokovna skupina politikov je po šestih mesecih posvetovanja predlog zavrnila. Pobude za spremembe zakonodaje v smeri RP so bile aprila letos že drugič zavrnjene tudi na Češkem (prvi poskus leta 1996).

V boju za pravice gejev in lezbijk v zadnjem času nastopa močna figura visoke cerkvene hierarhije, edinburški škof prečastiti Richard Holloway. Visok dostojanstvenik anglikanske cerkve je v svojih argumentih racionalno hladen, mediji in cerkveni krogi pa ga označujejo kot nevarnega upornika. "Nekateri angleški škofje jasno verjamejo v gejevske pravice in duhovščina jih pri tem podpira … mislim, da bo prišel čas za inkluzivno cerkev", pravi prečastiti Holloway, odnos anglikanske cerkve do žensk pa ocenjuje ko "ponotranjeno mizogin".

Italijanska rimsko katoliška cerkev je podprla stališča vodje neofašistične stranke Gianfranca Finija, ki je na TV izjavil, da homoseksualci ne smejo biti učitelji. Naslednjega dne so v škofovskem časopisu Avvenire Finiju čestitali, češ da je zadel v črno. Oboje je ostro obsodilo italijansko gejevsko-lezbično gibanje. Januarja se je v znak protesta proti cerkvenemu stališču do homoseksualnosti pred Petrovo cerkvijo v Vatikanu sežgal Alfredo Ormando. V nemščini je izšlo več knjig, ki obravnavajo cerkev in lezbištvo, to so: Monika Barz, Herta Leister, Ute Wild: Lesbische Frauen in der Kirche (založba Kreuz); Götlich Lesbisch. Facetten lesbischer Existenz in der Kirche (založba GTB); Rosemary Curb, Nancy Manachan: Die ungehörsamen Bräute Christi. Lesbische Nonnen brechen das Schweigen (založba Kindler). V Nemčiji obstaja tudi Zveza katoloških lezbijk (naslov: Ute Wild, Mithrastrasse 45, D - 60439 Frankfurt).

V zadnjih tridesetih letih je lezbična vizibilnost na TV v nenehnem vzponu in postaja tako šik, da je že obvezni del raznih mainstream nadaljevank - od komedij, dram do kriminalk. Poglejmo nekaj najbolj razvpitih primerov: v davnih sedemdesetih je bila popularna situacijska komedija "Soap" (trenutno jo predvajajo na Kanal-u A), kjer je imela Jodie Dallas (Billy Crystal) lezbično prijateljico Alice; v drami "All My Children" zdravnica Lynn Carson, lezbijka, svoji prijateljici pove, da ženske ne postanejo lezbijke, ker bi bile sovražnice moških;
v "L.A. Law" iz devetdesetih se zgodi prvi lezbični poljub; namigovanju na lezbičnost pa se ni izognila niti popularna "Roseanne" konec osemdesetih, kjer smo priče lezbičnemu erotičnemu drajvu Mariel Hemingway do Roseanne Barr; potem so tu priljubljena "Northern Exposure", kjer se mesto Cicely v neizprosnih divjinah Aljaske imenuje po pionirki Cicely, ki je živela s svojo ljubico Roslyn;
tudi mimo situacijske komedije "Friends" ne moremo, ne da bi zaznali silno razburljivo situacijo: Ross, eden glavnih akterjev vzgaja svojega sina skupaj z bivšo ženo, lezbijko. Pri vzgoji se mora nenehno soočati z ženino ljubico, Susan; da se o Ellen DeGeneres v naduspešni komediji Ellen sploh ne pogovarjamo; aha, pa "New York Police", na primer, kjer poleg homofobičnega detektiva Sipowitza naletimo na lezbično detektivko in gejevskega tajnika.

Po svetu lezbijke in geji vsako leto 27. junija organizirajo "Christopher Street Day", Pride parado, kjer s pohodom po mestnih središčih simbolizirajo boj za enake možnosti in pravice v družbi. Zanimivost letošnje parade v Berlinu je bila kar dvestopetdeset metrov dolga mavrična zastava (simbol lezbičnega in gejevskega gibanja), ki je bila letos sploh najdaljša taka zastava v Evropi. Zanimivost dunajske parade pa je bilo pozdravno in podporno pismo ameriškega predsednika Billa Clintona.

Edward Atkinson (66), ki je revijo Gay Times označil kot sodomitsko, si je prislužil 300 funtov globe ali oziroma en dan zapora.

V Ljubljani se je pred kratkim pod okriljem študentske organizacije ŠOU ustanovila nova mešana skupina z imenom LE-GE-BI-TRA. Skupina je namenjena lezbijkam, gejem, biseksualcem/kam, transvestitom in transseksualcem/kam in je v bistvu prva prava queer skupina v Sloveniji. Vendar, pozor! Starostna omejitev za članstvo v skupini je šestindvajset let. Če se jim želite pridružiti na diskusijah, rekreaciji ali sprehodih, jim pišite na naslov: LE-GE-BI-TRA, p.p. 106, 1001 Ljubljana.
Njihov e-mail pa je: minus 26@hotmail.com

Jacquie Lawrence je urednica neodvisnega angleškega filmskega in video kanala Channel Four, ki slovi po zelo dobrem programu, namenjenem homoseksualnim vsebinam. V letu 1999 bo Channel Four, med drugim, lansiral tudi dramo o lezbičnem kiberseksu, Wavelenghts. Jacquie Lawrence je doslej režirala že več lezbičnih filmov: "Working Class Dykes From Hell" (1992), "Out On Strike" (1993) in "Double Entente" (1994). Več informacij o Kanalu 4 dobite na Internet naslovu: http://www.channel4.com/

Če bi za dosežke v lezbični filmski umetnosti podeljevali lezbičnega Oskarja, bi lahko bile nominacije takšne:

"The Children's Hour" (ZDA, 1961) za najboljši lezbični film iz hollywoodske produkcije;
"Daughters of Darkness" (Belgija, 1971) za najboljšo lezbično grozljivko;
"Born In Flames" (ZDA, 1983) za najboljši nizkoproračunski neodvisni film;
"Desert Hearts" (ZDA, 1985) za najboljši komercialni lezbični film;
"The Berlin Affair" (Italija/Nemčija, 1985) za najbolj domiselno uporabo japonskega kimona pri lezbičnem seksu;
"Le Jupon Rouge" (Francija, 1987) in "Antonia's Line" (Nizozemska, 1995) za najboljšo vpeljavo lezbične seksualnosti kot politične metafore;
"Heavently Creatures" (Nova Zelandija, 1994) za najboljši film, posnet po resničnem dogodku.

Daphne Scholinski je v svoji mladosti najpogosteje poslušala vprašanje, zakaj nikoli ne obleče obleke. Pri štirinajstih so zdravniki-psihiatri za Daphne iznašli posebno diagnozo - GID (gender identity disorder), kar pomeni identitetno zmedenost. Skratka, Daphne se ni obnašala v skladu s svojim spolom. Tako je večino svojih najstniških let preživela v mentalnih institucijah, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi jo ozdravili njene "spolne zmedenosti". Danes, pri enaintridesetih, je Daphne Scholinski spregovorila o zlorabah in maltretiranju, ki jih je doživljala v obdobju psihiatrične oskrbe. V knjigi z naslovom "The Last Time I Wore A Dress" opisuje, kako so ji zdravniki zapovedovali ličenje z make-upom, oblikovanje "ženskih" frizur, oblačenje kril, oblek in podobno, kar naj bi iz nje naredilo žensko. Poleg pisanja pa D.S. tudi slika; njene podobe izražajo strah in obup, ki sta jo spremljala v mladosti. Svoje delo je predstavila širom ZDA.

Brazilska zdravniška zbornica je odobrila brezplačno operativno spremembo spola v javnih in univerzitetnih bolnišnicah. "Transseksualnost ni protizakonita", je pri tem zatrdil Waldir Mesquita, predsednik zbornice. Operirajo se lahko vsi/e, ki so stari/e več kot enaindvajset let in so uspešno zaključili/e dvoletne konzultacije z zdravniki, psihoterapevti in socialnimi delavci.

Samomor je najpogostejši vzrok smrti med lezbijkami in geji - najstniki. Raziskava je pokazala, da se homoseksualno orientirani mladostniki vseh socialnih sredin in rasnih okolij kar sedemkrat pogosteje kot njihovi heteroseksualni vrstniki odločajo za ta skrajni ukrep. "The Shared Heart: Portraits and Stories Celebrating Lesbian, Gay and Bisexual Young People" je potujoča razstava fotografij in esejev o tej temi. Izšla pa je tudi knjiga z istim naslovom - vse z namenom osveščanja čim širšega kroga ljudi, predvsem pa učiteljev, staršev in dijakov, o pomenu tolerance, razumevanja in ljubezni.

Brazilija velja za najbolj homofobično deželo na svetu. Po statistiki skupine Grupo Gai da Bahia je bil leta 1997 vsake tri dni ubit en gej, transvestit ali lezbijka. Od leta 1980, odkar je omenjena skupina pričela slediti tej žalostni statistiki, je bilo v Braziliji umorjenih približno 1600 homoseksualno orientiranih ljudi. Po številu umorov vodi med mesti Sao Paolo (31 umorov), sledijo pa mu Rio de Janeiro (20 umorov), Bahia (12) in Alagoas (11). Dvajset odstotkov ubitih lezbijk, gejev in transvestitov v letu 1997 je bilo mlajših od osemnajst let, največ žrtev pa je bilo starih med osemnajst in štiriindvajset let, je še zapisano v poročilu. Brazilski homoseksualci so bili v večini primerov žrtve predsodkov in diskriminacije in veljajo za najbolj osovraženo marginalno skupino izmed vseh manjšinskih skupin. Sledijo jim Židje, črnci, ženske, hendikepirani in starejši ljudje.

Letošnje Gay Games v Amsterdamu (Nizozemska) so bile prava poslastica za ljubiteljice in ljubitelje športa in lezbične ter gejevske umetnosti. Organizatorji so napovedali več kot 200 000 udeležencev iger iz vsega sveta. Otvoritvena in zaključna slovesnost je potekala v amsterdamski AreniA, ki lahko sprejme do 50 000 gledalcev. V osmih dneh se je v mestu in okolici zvrstilo osemdeset različnih dogodkov. Zastopanih je bilo trideset različnih športnih panog (med njimi tudi bodybuilding in bridge) in šest demonstracijskih športov. Športne igre pa so bile vseskozi podprte z izjemno bogatim kulturnim programom (festivali, performansi, razstave..) in z različnimi delavnicami in konferencami. To je že peta gejevska olimpiada (leta 1994 je bila v New Yorku) in prva, ki se je zgodila izven ZDA. Izčrpne informacije o dogodku lahko najdete na Internetu: http://www.gaygames.nl.

Odslej lahko vsako prvo soboto v mesecu, točno ob 17. uri, poslušate enourno lezbično radijsko oddajo "LESBOMANIA" na valovih Radia Študent (89,3 in 104,6 Mhz). Oddaja emitira novice o lezbičnem dogajanju doma in po svetu, intervjuje o problemih lezbijk in ostalih aktualnih vprašanjih, odlomke iz predavanj in okroglih miz z lezbično tematiko, ocene in recenzije lezbičnih kulturnih dogodkov iz aktualne domače in tuje lezbične produkcije, ankete in info o lezbičnem scenskem dogajanju pri nas. Zadnjih deset minut pa je na voljo odprta telefonska linija radia, kjer lahko neposredno v eter komentirate, ocenjujete, sprašujete.