Sonya Aurora:

“Želela sem imeti punco v bendu ali žensko, ki bi bila pripravljena na našo stvar. Ki igra na instrument. Vse dokler se nam ni pridružila Debbie Smith. Ime ‘Echobelly’ je obstajalo že pred bendom. Želela sem besedo, ki bi bila organsko ženska, sladostrastna in beseda Echobelly je vsebovala vse to.

Na določeni točki si zaželim, da bi imela menagerko, pravo tour menagerko, toda po drugi strani si mislim, da je že to na nek način seksistično. Ljudi izbiraš zato, ker so dobri. Ugotovila sem, da se lažje približam ženskam, pri moških je vedno neka ovira. Moški te še vedno vidi kot potencialno seksualno bitje in tu ni kaj dodati.

Več ko leto dni sem brez tipa, brez seksa. Gre za zavestno odločitev in dejstvo, da nisem našla tipa, s katerim bi se razen platonsko lahko zapletla. Imela sem ponudbe, toda kaj naj to pomeni? Pri telovadbi sem zadnjič opazila dekle, od katere nisem mogla odtrgati oči. Bila je visoka, močna, s kratkimi svetlimi lasmi. In bolščala je vame. Zdela se mi je izredno privlačna. Bila sem šokirana. Po tem dogodku sem opazila še eno izredno atraktivno žensko, zdi se mi, kot da se na novo prebujam, kar me na nek način plaši..ker preprosto nisem vedela, da obstajajo v meni ta občutja. Pozornost usmerjam bolj na ženske kot na moške. Nikoli si nisem predstavljala, da si bom poželela žensko. Pravo razodetje.Ne vem še, kako daleč bom stvar prignala. Mislim, da so moški ljubosumni na bližino, ki si jo ženske lahko delijo. Prehajam skozi jezno fazo mojega življenja, kjer se želim spoznati in moški na tej poti je samo ovira. Tudi bend igra pomembno vlogo v mojem življenju.Pravkar smo naredili pesem ‘Father, Ruler, King, Computer’ z naslovom, ki je vzet iz knjige Germaine Greer ‘The Female Eunuch’. To je proslavljanje ženske neodvisnosti, ne gre za kakšno proti moško stvar. Sem le preprosto srečna, da jih ta trenutek lahko spustim iz mojega življenja...”

Debbie Smith:

“Pri sedemnajstih sem se outirala. Skupaj s punco, bobnarko Thereso sem hodila na vse tiste gej place. Časa smo imele na pretek in z Debbie Wright in Theresino dvojčico Anne smo formirale skupino Mouth Almighty, pijansko lezbični bend. Takrat je bilo le pol ducata dyke bendov naokoli in bile smo žive legende na lezbični glasbeni sceni. Kasneje sem se pridružila skupini Darlings, kjer so igrale še Lesley Woods iz Au Pairs, Ellyot, ki je zdaj pri Sister George in še neka Elise, basistka. Mislile smo, da bomo osvojile svet, toda to se ni zgodilo. Bilo je leta 1990. Naredile smo enega ali dva demo posnetka, imela vsega šest nastopov in se razšle. Po razpadu Darlingsov sem bila zelo depresivna in listala sem po Melody Makerju in NME za avdicijo. Javila sem se na oglas skupine Curve. To je bil moj prvi bend, ki je bil na nek način uspešen. Prodrli so z EP ‘ Ten Little Girls ‘, še preden sem se jim pridružila. V bendu je krožilo kar nekaj denarja, tako da sem prišla do svoje opreme. Toda vedela sem, da bo bend po ameriški turneji razpadel.Takrat sem se že začela prijateljsko družiti z Echobelly. O, ja, opazila sem Sonyo in skupaj sva šli nekajkrat ven in se imeli zares dobro. Biti v Curve je bilo bazično..dolgočasno.Nekaj kot diktat. Rada igram v živo, toda tam res ni bilo nobene kreativnosti, razen, ko sem imela svoje sonične izbruhe. Moj improviziran hrup je bil pri Echobelly sprejet že od prvega dne.

Težko je definirati, kakšna je razlika med ženskim in mešanim bendom preprosto zato,ker imajo ženske svoj ego in svoje probleme. V vseženskih bendih obstaja neko temeljno razumevanje. Ko imaš fante v bendu, je tu še avtomatično fantovski, bolj agresiven beat, ki pa je zame popolnoma sprejemljiv.

Nikoli in nikjer nisem izkusila homofobije - v tisku ali od kogarkoli, s katerim sem se pogovarjala. Na vprašanja sem vedno odkrito odgovarjala. Več kot razumljivo bi moralo biti večini ljudi. Mnogi mi rečejo:” Ja, res je v redu, da si se outirala. Mislil sem , da si mali moški, toda nisi, kajne?” To se še vedno dogaja z Echobelly. Zadnjič sem v nekem pubu slišala: “Hej! To je Mr.Echobelly!”

Imela sem grupie, enkrat ali dvakrat mogoče. Prvič se mi je to zgodilo pri Mouth Almighty. Bili smo na evropski turneji in se ustavili v Eindhovnu, v nekem masivnem squatu. Ena izmed punc, ki ni govorila besedice angleško, me je po nastopu pobrala, rekoč: “Spala boš z mano.” In sem. Praktično nisem imela nobene izbire. Naslednjič, na turneji s Curve v Nothighamu, je že prvo noč tista punca prišla k meni in začela klepetati. Lahko bi rekla, da je bila lezbača. Na poti do avtobusa me je vprašala:” Grem lahko s tabo v hotelsko sobo?” Odvrnila sem:” OK,”; spili sva nekaj in se vrnili v hotelsko sobo. V teh situacijah sem res zelo pasivna.

Do fenomena ‘žensk v rocku’, sem zelo cinična v tem smislu, da je to le še ena izmed modnih muh, nekaj, kar je prišlo na naslovnice revij zadnjih pet let. Vedno se je dogajalo, toda v zadnjem času je doživelo pravi boom in rada bi verjela, da bodo ženske ostale v središču pozornosti. Da bodo imele prav toliko pravic in besede - od same kreacije do promocije.”

Prevod in priredba: Varja Požar

Tekst je preveden iz knjige Never Mind the Bollocks (Virago Press, april 1995) avtorice Amy Raphael. V njej avtorica predstavlja novo generacijo žensk v popularni glasbi devetdesetih. Pogosto napačno interpretirane in na kulturne obrobju, umetnice v knjigi odkrito pripovedujejo, kaj jim je v življenju pomembno, od seksa do shizofrenije, od kitar do groupies. Tako kot Sonya Aurora in Debbie Smith (Echobelly).