S pojavom modernega gibanja za enakopravnost lezbijk in gejev, ob koncu šestdesetih let, nastopijo tudi zahteve za družbeno enakopravnost in socialno pravičnost. To niso zahteve po posebnih privilegijih, temveč po enakih pravicah, ki niso nenavadne in ne bi smele povzročati družbenega nasprotovanja. Splošna deklaracija o človekovih pravicah (člen 22) pravi: Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanja svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.

O diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti se v Evropski Uniji (EU) razpravlja od leta 1984. Poročilo Sveta Evrope iz leta 1993 pravi: V Evropi in drugod so lezbijke in geji na vseh področjih družbenih razmerij, pogosto že od mladih let naprej, podvrženi posmehu, ustrahovanju, diskriminaciji in fizičnemu nasilju. Temu so podvrženi, ne zaradi svojih dejanj, temveč zaradi dejstva, da so, kar so. Tudi Evropski Parlament je v več deklaracijah skušal zaščititi seksualno identiteto posameznika oz. posameznice, v njegovih dokumentih iz leta 1994 je zapisano: Seznam področij, na katerih so lezbijke in geji diskriminirani je dolg… Diskriminacija je prisotna skoraj povsod: v sistemu zdravstva in izobraževanja, na področju dela, vzgoje itd.

Po uradnih podatkih živi v Evropi 50 milijonov gejev in lezbijk, od tega 35 milijonov v EU. Večina članic EU (osem od skupno petnajstih držav) ima, vsaj v določeni meri, urejeno zakonodajo, ki preprečuje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, vendar so splošne razmere še daleč od zagotavljanja vseh človekovih in civilnih pravic. Poglejmo, na katera temeljna področja, ki zadevajo vsakodnevno eksistenco istospolno usmerjenih oseb, je usmerjeno mednarodno gibanje za enakopravnost lezbijk in gejev.

Ureditev partnerskih razmerij in družinska zakonodaja je temeljno področje boja za enakopravnost. Partnerstvo je družbi koristno, saj se znotraj njega izpolnjujejo potrebe, ki se sicer prenašajo v breme družbe. Zakonodaja evropskih držav izrecno ščiti družino in še posebej otroke, in jim na ta način zagotavlja okolje, v katerem se lahko realizirajo humani pogoji skrbi, vzgoje in starševske ljubezni. Ker pa istospolne družine nimajo enake zakonske zaščite kot raznospolne družine, odrašča samo v Evropi več milijonov otrok v zapostavljenem položaju. Vsi otroci imajo pravico, da njihove družine zakonodaja in socialna politika obravnavata na enakopravni osnovi; ena temeljnih zahtev lezbično-gejevskega gibanja je zahteva po enakih starševskih pravicah; starše naj se presoja po njihovih starševskih sposobnostih in ne po spolni usmerjenosti. Odgovornost, ljubezen in skrb za otroke so edino merilo kvalitetnega starševstva. Sistematične raziskave vedno znova poudarjajo dejstvo, da se otroci, vzgojeni v istospolnih družinah v ničemer ne razlikujejo od vrstnikov iz heteroseksualnih družin.

Sistem šolskega izobraževanja v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, ne zagotavlja vsebin s področja istospolne usmerjenosti. Šolarji in šolarke imajo pravico do znanja o različnih vrstah seksualnosti. Nevtralne in korektne informacije so osnova za premagovanje splošne homofobije, ki je v prvi vrsti posledica pomanjkanja znanja. Antihomofobična pedagogika je temeljno načelo sodobnega šolskega in izobraževalnega procesa. Pozitivne posledice antihomofobične pedagogike se že kažejo v skandinavskih državah.

Nediskriminatorna delovna zakonodaja zadeva položaj gejev in lezbijk na področju dela in zaposlovanja. Homoseksualnost se v procesu iskanja zaposlitve najpogosteje zamolči in ostane prikrita tudi v teku delovnega razmerja. Kadar ni prikrita je pogosto predmet negativnega odnosa delovnega okolja. Posredno gre, zaradi neurejenosti širše zakonodaje (npr. zakonske zveze ali reg. partnerstva), za neuresničevanje številnih pravic in socialnih varščin, ki sicer pripadajo raznospolnim parom (zdravstveno in socialno zavarovanje po partnerki oz. partnerju, bolniški dopust, status svojca oz. svojke, številne ugodnosti za partnerko oz. partnerja, npr. na področju stanovanjske politike, davčne politike, storitvenih dejavnosti itd.). Delavske pravice istospolno usmerjenih oseb so zato že dolga leta predmet sindikalnega boja, zanje se zavzemajo številni ugledni sindikati, kot so Unison (največji britanski sindikat za javni sektor), ÖTV (nemški sindikat javnega servisa, transporta in prometa), FNV (zveza nizozemskih sindikatov), Education International (mednarodna zveza sindikatov vzgoje in izobraževanja) itd.

Socialna politika je izredno široko področje prizadevanj za enakopravnost gejev in lezbijk. Ker so lezbijke in geji izključeni iz celotnega obsega socialnih pravic in varščin, ki izvirajo iz partnerstva ali zakonske zveze, je stopnja podvrženosti revščine pri tej kategoriji večja kot pri heteroseksualnih parih. Še posebej so temu izpostavljene lezbijke, saj je stopnja plačila za isto delo, ki ga prejmejo ženske v EU povprečno še vedno 20 % nižja od plačila, ki ga za isto delo prejemajo moški. Socialna podpora, stanovanjski in drugi krediti, davčne olajšave, ugodnosti na področju storitvenih dejavnostih, so ekskluzivni privilegij raznospolnih parov. Posebej občutljive kategorije istospolno usmerjenih oseb so najmlajše in najstarejše generacije ter hendikeptirani geji in lezbijke. Raziskava organizacije Stonewall, ki je potekala med 4000 mladimi geji in lezbijkami v Veliki Britaniji, je pokazala, da sta bila vsak tretji anketiranec ali anketiranka žrtev nasilja na podlagi spolne usmerjenosti, bodisi fizičnih napadov ali verbalnih žalitev. Pomanjkanje pozitivnih vzgledov, znanja in podpore za mlade lezbijke in geje vodi v večjo stopnjo pritiska na to družbeno skupino. Starejša generacija istospolno usmerjenih ljudi si zasluži pravico do dostojanstva in vključenosti v družbeno okolje, na podlagi doprinosa, ki so da dali in ga še dajejo širši družbi. Posebne potrebe starejših lezbijk in gejev so pogosto nerealizirane. Hendikepirani geji in lezbijke izpostavljajo ne le problematiko homoseksualnosti temveč ustaljeno ignorirano področje seksualnih potreb hendikepiranih ljudi. V zadnjem času se ustanavljajo skupine tudi zanje.

SLOVENIJA

Demokratična država mora zagotavljati življenjske pogoje, ki omogočajo uresničevanje človekovih in civilnih pravic svojih državljanov in državljank. Medtem ko slovenska zakonodaja kazensko preganja diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti (čl. 141. KZ RS), pa v ostalih primerih pravni okvir istospolno usmerjenemu prebivalstvu ne zagotavlja vseh civilnih in človekovih pravic Gre predvsem za kršitve 14. člena (enakost pred zakonom) in 53. člena (pravica do poroke) ustave RS ter nespoštovanje Deklaracije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kakor tudi številnih mednarodnih konvencij.

Leta 1998 je posebna komisija pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obravnavala besedilo predloga zakona (osnutek je pripravil Inštitut za civilno pravo pri PF Maribor), ki naj bi omogočal pravno ureditev partnerskih razmerij med istospolnima partnerjema oz. partnerkama. Nov zakon naj bi omogočal sklenitev t.i. registriranega partnerstva, po predvidevanjih omenjenega ministrstva pa naj bi prišel v parlamentarno obravnavo februarja letos. Ob tem je potrebno opozoriti na razliko med registriranim partnerstvom in zakonsko zvezo; pravice, ki izhajajo iz registriranega partnerstva so namreč občutno manjše od tistih, ki izvirajo iz sklenitve zakonske zveze. Morebitna uvedba registriranega partnerstva tako še zdaleč ne pomeni tudi enakopravnosti, kvečjemu začasno in prehodno rešitev statusa istospolnih parov.

Visoka stopnja družbene homofobije ter pomanjkljivo znanje o sistemu državljanskih pravic je privedlo do specifične situacije, ko se niti sami geji in lezbijke ne zavedajo svojega drugorazrednega državljanstva ter s potiskanjem teh vprašanj v sfero zasebnosti vztrajno podaljšujejo svoj negativni status. V prizadevanjih za zakonsko ureditev partnerskih razmerij istospolno usmerjenih oseb je ključno vprašanje doslednega funkcionalizma pravnega aparata in spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, česar ni mogoče opravičiti z obrabljeno sintagmo "moje zasebno življenje je samo moja stvar". Vsakogaršnje zasebno življenje je zasebna stvar le do mere, ko niso kršene njegove ali njene osnovne civilne in človekove pravice; pri lezbijkah in gejih gre ravno za taisto mejo.

POLITIČNE STRANKE IN ISTOSPOLNA USMERJENOST

DS / Demokrati Slovenije
med osrednje vrednote postavljajo "strpnost in spoštovanje človekovih in temeljnih socialnih pravic", kot temeljni cilj pa so si zadali "ohranitev in uveljavljanje suverenosti in neodvisnosti slovenske države". V poglavju Socialna varstvo so zapisali: "DS smo prepričani, da v svoji politiki država mora izhajati iz spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, spoštovanja človekove individualnosti in pravice do drugačnosti", pri čemer ožji pomen pravice do drugačnosti ni pojasnjen.

LDS / Liberalna demokracija Slovenije
v programskih dokumentih večkrat izpostavlja temeljno spoštovanje človekovih pravic in pravne države. "Spoštovanje različnosti pomeni zagotavljanje dejanske enakosti v pravicah in enake možnosti posameznika in posameznice, ne glede na nacionalno, rasno, politično, versko ali kakršnokoli drugo pripadnost, spol, spolno usmerjenost ali življenjski stil." Izreče se tudi za "zagovarjanje sodobnih konceptov družin" ter "davčno enakopravnost". Poglavje o šolstvu pa pravi, da si bo LDS še v naprej prizadevala za sistem šolske vzgoje, ki "vsakemu posamezniku oz. posameznici omogoča, da si pridobi svojim sposobnostim in opredelitvam ustrezno izobrazbo, in v katerem vzgoja temelji na prizadevanjih za medsebojno strpnost ter drugih temeljnih in skupnih civilizacijskih vrednotah, ki izhajajo iz človekovih pravic in pravne države." MLD / Mladi liberalni demokrati in demokratke med svoja programska določila prištevajo "spoštovanje človekovih pravic in svoboščin" ter se zavzemajo za "preprečevanje vseh vrst diskriminacij". V poglavju programske resolucije zahtevajo pravico posameznika oz. posameznice do "uživanja družinskega življenja, ki naj jo imajo tudi lezbijke in homoseksualci". Zapisali so tudi: "MLD je jasno, da je, ne glede na definicijo in interpretacijo demokracije, njen največji privilegij, da lahko vsak posameznik in posameznica živi človeka dostojno življenje, ne glede na spol, spolno usmerjenost, barvo kože ali prepričanje." Od uradne slovenske politike in poslancev ter poslank LDS v DZ RS pa pričakujejo, da "predlaga zakon, ki bo omogočal možnost sklenitve zakonske zveze (oz. vsaj enakovrednega partnerstva) med istospolnima partnerjema."

SDS / Socialdemokratska stranka Slovenije
med svojimi temeljnimi vrednotami v kontekstu demokracije navajajo: "Zavračamo izključevanje žensk, mladine, ostarelih, revnih, invalidov ter etičnih, verskih, spolnih in drugih manjšin…" ter nadalje "Socialdemokratinje in socialdemokrati bomo vedno najodločneje zavračali vse oblike formalne in neformalne diskriminacije. Človekove pravice in svoboščine so neodtujljive in pripadajo vsakomur ne glede na gmotno stanje, svetovni nazor, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, rasno ali katerokoli drugo osebno okoliščino." V poglavjih o družini, stanovanjski politiki in socialni politiki ne omenjajo istospolnosti. Strpnost pa razumejo kot "kulturno-vrednostno komponento" znotraj šolskega sistema. V programu Socialdemokratske mladine je v poglavju Izobraževanje zapisano, da se zavzemajo za : "vzgojo za strpnost do drugače mislečih, pripadnikov drugih rasnih, etičnih in verskih skupin, telesno in duševno prizadetih ter drugače spolno usmerjenih." V poglavju Načela socialne države pa so zapisali: "Zavzemamo se za zakonske zveze med istospolnimi partnerji, vendar partnerja v takšni zakonski zvezi ne bi smela imeti pravice do posvojitve otroka."

SKD / Slovenski krščanski demokrati
programsko ne obravnavajo istospolne usmerjenosti. V uvodnem poglavju programa med izhodišči in vrednotami zapišejo: "Izhajamo iz krščanskega občutenja neprecenljivosti človekovega življenja, iz načela o pravici do osebne svobode, nedotakljivosti, dostojanstva in temu ustrezne odgovornosti vsakega posameznika." Med programske cilje SKD sodijo "moralna družbena prenova slovenskega naroda, to je obnova najboljših vrednot v slovenski tradiciji."

SLS / Slovenska ljudska stranka
v svojem programu ne obravnava istospolne usmerjenosti, ravno tako posebej ne obravnava civilnih in človekovih pravic državljanov in državljank. Največ poudarka daje področju obrambne politike in notranjih zadev. V strateških izhodiščih ima SLS navedeno le, da je "potrebno zastaviti jasen odnos med slovensko državo (ki mora delovati v korist njenih državljanov) in državljani, ki jim mora biti zagotovljeno svobodno civilno in osebno življenje, kot ga zagotavlja slovenska ustava." V poglavju Šolstvo in šport pa med predlogi za nujne spremembe navaja tudi "vzpodbujanje individualnosti in pravice do drugačnosti", pri čemer ni jasno za kakšno drugačnost gre. V programskih smernicah tudi Mladi SLS ne navajajo civilnih in človekovih pravic, pač pa se izrekajo o temah kot so skrb za varstvo živali, razvoj kmečkega turizma, skrb za telesno, duhovno in duševno zdravje, itd.

ZLSD / Združena lista socialnih demokratov
ima v poglavju Izhodišča in vrednote zapisano: "Posameznik je izhodišče in cilj naše družbene in politične dejavnosti. … Pravice človeka in državljana so za nas tisti sporazum sobivanja, ki ga je treba stalno negovati, potrjevati in širiti. Zavzemamo se za ohranitev socialnih, ekonomskih, kulturnih, narodnostnih in ekoloških pravic ljudi. … Moškemu in ženski naj nastajajoči vzorci obnašanja in mišljenja omogočajo prosto prehajanje med spolnimi identitetami. … V sodobnem času je predstava o posameznikovi svobodi našla svojo pot tudi na področje spolne svobode. Širitev spolne svobode in kultiviranje spolnosti sta hkratna procesa, ki sta vezana na premagovanje tradicionalnih globalnih družbenih odnosov ter na uresničevanje novih družbenih razmerij in nove politike. … Smo proti zapiranju ljudi v geta po merilih starosti, premoženja, izobrazbe, vere, rase, narodnosti, spolne usmerjenosti ipd." Mladi forum ZLSD se zavzema za spremembo 53. člena ustave RS oziroma eksplicitno ustavno navedbo, da se omogoči poroka tudi istospolnih partnerjev in partnerk.

Pristopi k vprašanju istospolne usmerjenosti v programskih dokumentnih političnih strank v RS se razlikujejo prvič, glede na samo obravnavo, t.j. ali se stranke sploh lotevajo istospolne usmerjenosti ali ne; drugič, glede na stopnjo pozornosti, ki jo tej vsebini namenjajo in tretjič, glede na kontekst, kjer se vsebina pojavlja. Razločili smo tri osnovne skupine.

V prvo skupino uvrščamo stranke, ki istospolne usmerjenosti sploh ne obravnavajo, to so SKD, SLS in DS. Po njihovi svetovno nazorski in politični usmeritvi gre za stranke t.i. desnega bloka ter v zadnjem primeru sredinskega bloka. Dve stranki (DS, SLS) govorita o pravici do drugačnosti, čeprav nikjer ne pojasnita, kaj naj bi ta ohlapna formulacija pomenila. Pravico do drugačnosti postavljata v kontekst šolstva (SLS) in socialnega varstva (DS). SLS in SKD postavljata na prvo mesto kategorije, kot so narod, država in narodova identiteta, kolektivne vrednote torej postavljajo pred individualne.

V drugo skupino sodita stranki LDS in ZLSD, stranki liberalne oz. levičarske usmeritve. Ti dve stranki imata jasno izoblikovano stališče do istospolne usmerjenosti in tudi v programskih besedilih uporabljata izraze spolna identiteta in spolna usmerjenost (ZLSD, LDS ter MF ZLSD, MLD), vsebina pa se pojavlja v jasnem kontekstu človekovih in državljanskih pravic, družinske in socialne politike.

V tretjo skupino smo uvrstili stranko SDS, ki se sicer zaveda obstoja problematike istospolne usmerjenosti, vendar je podrobneje ne obravnava, niti je ne imenuje z dobesednim izrazom. SDS uporabi izraz spolne manjšine, s čemer problematiko avtomatično postavlja v polje manjšinske politike. Obravnava jo v kontekstu temeljnih vrednot. Nasprotno pa podmladek te stranke, SDM, navaja poimenovanje drugače spolno usmerjeni ter istospolni partnerji, in sicer v kontekstu izobraževanja in socialne politike.

Besedi homoseksualnost in lezbištvo ne nastopata v nobenem izmed strankarskih dokumentov; uporabili so ju le MLD. Tiste stranke oz. podmladki, ki sicer govorijo o istospolnih partnerjih (npr. SDM), se dosledno poslužujejo samo izrazoslovja za moške pare, t.j. besede partnerja ali partnerji, nikjer pa ni govora tudi o partnerkah (ženskih parih). LDS (in njen podmladek MLD) je še vedno edina stranka v Sloveniji, ki v programskih dokumentih ne uporablja seksističnega jezika, temveč piše v moški in ženski slovnični obliki, vendar to ne velja tudi za obravnavo istospolne usmerjenosti.

Indikativno je, da se nobena stranka v RS ne zavzema za pravico do sklenitve istospolnih zakonskih zvez. Pač pa to izrecno zagovarjajo strankarski podmladki, in sicer MF ZLSD, MLD in SDM, pri čemer SDM istospolnim parom izrecno odreka pravico do posvojitve otrok; v isti sapi jim torej priznava in odrekla pravice oz. jih diskriminira.

Mladi forum ZLSD se zavzema za popolno izenačitev istospolnih partnerstev s heteroseksualnimi partnerstvi, tako na kulturni ravni kot na ravni različnih pravic, ki jih ureja zakonodaja. Javnosti so predstavili pobudo za spremembo Ustave RS v 53. členu (zakonska zveza in družina), prvi odstavek, ki se glasi: “Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev.”, naj bi se spremenil tako, da bi se nadaljeval z: “...ki so lahko drugačnega ali istega spola.” V primeru, da pobuda za spremembo Ustave, ki so jo v tej točki že uskladili tudi z MLD, ne bo uspela, razmišljajo o možnosti pobude za presojo ustavnosti člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zaradi pomembnosti problematike bodo med 22. in 26. aprilom 1999 v Portorožu organizirali mednarodno srečanje namenjeno problematiki istospolnih partnerstev, ki bo potekalo pod okriljem LesBiGay mreže Mednarodne zveze socialistične mladine.

Očitno je, da politične stranke v Sloveniji to občutljivo vprašanje prepuščajo svojim podmladkom, medtem ko se ga same ne lotevajo. Ravno tako se nobena izmed strank v programskih poglavjih o družini in družinskih razmerjih eksplicitno ne izreka do vprašanja o istospolnih družinah, dve stranki pa to storita posredno. ZLSD se zavzema za "pluralnost družinskih oblik" in "najrazličnejše oblike sobivanja", LDS pa se izreka za "zagovarjanje sodobnih konceptov družin".

Razvidno je, da se status istospolno usmerjenih oseb pri nobeni izmed obravnavanih strank ne obdeluje v poglavjih o zdravstveni in pokojninski politiki. Isto velja za področje dela, zaposlovanja in sindikalno politiko, kakor tudi za poglavja o šolstvu. V poglavju o socialni politiki SKD govori o "temeljnih in drugotnih človeških skupinah"; delitev človeštva na "temeljne" in "drugotne" skupine je a priori neetična.

Zanimiv je tudi način, kako se nekatere stranke lotevajo vsebin kot je položaj ter družbena vloga žensk. LDS govori o politiki enakih možnosti moških in žensk, o preseganju podreprezentiranosti žensk na vseh ravneh odločanja, preprečevanju seksističnega vedenja, o enakih možnostih v zaposlovanju, spodbujanju ukrepov zoper nasilje nad ženskami itd., ZLSD pa o enakopravnem partnerstvu moških in žensk, zagotavljanju enakega plačila za enako delo, spremembi vrednotenja opravil v gospodinjstvu, vzgoji, negi, izobraževanju itd., delitvi starševskega dopusta in o paritetni demokraciji.

Medtem pa SKD ločuje vlogo ženske v dve kategoriji, kar je razvidno iz stališča: "Položaj ženske kot matere in gospodinje mora biti v vsakem oziru enakovreden tistemu, ki ga ima zaposlena ženska". Bodisi mati in gospodinja, bodisi zaposlena ženska; kam v omenjenem modelu sodi npr. brezposelna, neporočena ženska brez otrok?

SDS obravnava žensko politiko v povezavi z družinsko politiko, kot eno najbolj aktualnih vprašanj vidi "uskladitev zaposlenosti in zahtev delodajalcev ter družinskega življenja", v enem samem stavku pa obravnava nujnost, da "si morajo ženske izboriti enakopraven dostop do vseh, tudi najpomembnejših funkcij odločanja v družbi."

Zanimive so tudi navedbe SKD o "etično trdnih osebah", "moralno trdni družini", o "trdnosti in varnosti družine" piše tudi SLS. SKD v členu o "nedotakljivosti človeške osebe od spočetja do smrti" nasprotuje konceptu individualne svobode, saj posredno izključuje pravico do svobodne odločitve o rojstvu otrok.

Čeprav se vse obravnavane stranke deklarativno zavzemajo za kategorije kot so enakopravnost vseh ljudi, družbena pravičnost za vse, enake možnosti za vse, svoboda in človekove pravice, pa jim v konkretnih primerih, kjer bi to lahko realizirale - denimo v kontekstu marginalnih družbenih skupin, kamor sodijo istospolno usmerjeni ljudje - poide sapa tolerance. Na deklarativnem nivoju so torej opazne pozitivne tendence, ki v konkretnih primerih izostanejo. Kakšna bo usoda zakonskega predloga o registriranem partnerstvu, ko bo le-ta prišel v obravnavo v državni zbor, je tako odvisno predvsem od tega, koliko bodo politične stranke upoštevale svoja deklarativna stališča in koliko bodo pripravljene od lepih besed in razmeroma širokih konceptov preiti tudi k dejanjem. Odprava diskriminatorne zakonodaje, ki zadeva istospolno usmerjnene osebe, je konec koncev eden od vstopnih pogojev EU. Ob vsem tem pa ni izključena izraba tematike istospolne usmerjenosti za preigravanja na političnem poligonu ter nabiranje volilnih glasov.

ZAKLJUČEK

Za učinkovito označbo položaja istospolno usmerjenih v sodobni družbi v Sloveniji si bomo izposodili definicijo izključenosti, kot jo podaja ena od vodilnih strank, LDS. Ta govori o "izključenosti posameznih ljudi ali celih skupin iz sistemov civilne, ekonomske in socialne varnosti, ki sicer omogočajo kvalitetno življenje." Lezbijke, geji, istospolni partnerji in partnerke, istospolne družine in otroci, živeči v njih, se najlažje najdejo ravno v zgornji definiciji. Če so kot individualni državljani in državljanke deležni civilne, ekonomske in socialne varnosti, je kot partnerji in partnerke niso deležni prav v nobenem pogledu. Pač pa so, kot partnerji in partnerke, kot matere in očetje, diskriminirani in postavljeni v brezpravni položaj. Tudi otroci istosplolno usmerjenih staršev so uradno lahko le otroci samohranilk in samohranilcev, pa čeprav zanje skrbijo, jih vzgajajo in s svojim delom vzdržujejo tudi partnerji ali partnerke njihovih istospolno usmerjenih bioloških staršev.

Odnos družbe do marginalnih skupin je preskusni kamen sleherne demokracije. Obseg pravic posameznega člena družbe je bistvena kategorija liberalne, inkluzivne družbe, je osnova, na kateri se izgrajuje kategorija človekove individualnosti in svobode. Ko bodo le-te pravno formalno ter v praksi dostopne vsem družbenim kategorijam, tudi istospolno usmerjenim ljudem, bo mogoče govoriti o politiki in kulturi enakopravnosti.

Tatjana Greif

Viri:
1.Equality for Lesbians and Gay Men. A relevant Issue on the Civil and Social Dialogue, Brussels 1998. Splošna deklaracija človekovih pravic. Človekove pravice, zbirka mednarodnih dokumentov. I. del (Univerzalni dokumenti). Društvo za ZN za RS, Ljubljana 1996.
2.Programski dokumenti političnih strank v RS (DS, LDS, SDS, SKD, SLS in ZLSD). 1 Stranke so navedene po abecednem redu.