Ena od akcij zagotavljanja enakosti lezbijk in gejev v družbi je enakost pri delu. Pravica do dela, brez strahu pred diskriminacijo in nadlegovanjem, je osnovna človekova pravica. Vsakdo ima pravico, da se ga presoja po njegovih ali njenih zaslugah in sposobnostih.

Nediskriminatorna politika do lezbijk in gejev na delovnem mestu je pomemben faktor kvalitete procesa dela in upravljanja. Delodajalci, ki razvijajo antidiskriminatorne politike in s tem zagotavljajo, da so osebe zaposlene na podlagi sposobnosti, bodo prej pritegnili najboljše iskalce in iskalke zaposlitve. Po drugi strani pa so diskriminatorne prakse deficitarne, zmanjšujejo učinek, hkrati pa škodijo ugledu podjetja ali delodajalca tako v poslovnem kot etičnem smislu.

Politika enakih možnosti, ki vključuje “spolno usmerjenost”, naj temelji na zagotavljanju dostojanstva in spoštovanja lezbijk in gejev na delovnem mestu. Osnovna izhodišča so:

••Zagotovitev zakonske prepovedi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali HIV statusa.

••Enaka obravnava v zaposlovanju, ki naj vključuje enako obravnavo pri kadrovanju, napredovanju, odpuščanju z dela, dostopu do zaposlitve in drugih pogojih zaposlovanja, plačilu in zaposlitvenih ugodnostih.

••Zagotovitev nediskriminatornih politik do gejev in lezbijk na delovnem mestu tako v javnem kot privatnem sektorju.

••Ustvarjanje in ohranjanje varnega in pozitivnega delovnega okolja, kjer so individualne pravice in dostojanstvo lezbijk in gejev spoštovane.

••Zagotovitev, da je splošna kultura na delovnem mestu vključevalna do lezbijk in gejev. Diskriminiranje na osnovi spolne usmerjenosti naj postane nesprejemljivo vedenje.

••Zagotovitev prepovedi spolnega nadlegovanja in učinkovito ukrepanje s strani delodajalcev in sindikatov.

••Ugodnosti, ki jih nudi delodajalec, naj bodo dostopne tudi istospolnim partnerjem.

Raziskave

Poročilo skupine Stonewall iz leta 1993 (Velika Britanija): raziskava o diskriminaciji na delovnem mestu med 2000 lezbijkami, geji, biseksualkami in biseksualci:

••16 % jih je izkusilo diskriminacijo na delovnem mestu zaradi svoje seksualnosti; 21 % jih sumi, da so zaradi svoje seksualnosti bili diskriminirani;

••48 % jih je bilo nadlegovanih na delovnem mestu (izločitev, razkritje, obsodbe pedofilije, izsiljevanje, norčevanje, grožnje in fizično nasilje);

••49 % skriva svojo seksualnost pred nekaterimi sodelavci in sodelavkami; 19 % prikriva svojo seksualnost pred vsemi v svojem delovnem okolju. Poročilo “Social and Community Planning Research” iz leta 1995 (Velika Britanija): v reprezentativnem vzorcu lezbijk, gejev, biseksualk in biseksualcev jih je:

••4 % izgubilo službo zaradi svoje seksualnosti;

••8 % je izgubilo možnost napredovanja zaradi svoje seksualnosti;

••21 % jih je bilo nadlegovanih na delovnem mestu;

••64 % prikriva svojo seksualnost.

Raziskava na lezbični sceni v Ljubljani iz leta 1998:
v naključno izbranem vzorcu lezbijk in biseksualnih žensk, ki obiskujejo eksplicitno lezbično sceno v Ljubljani ali z njo kakorkoli komunicirajo, je le 24 % redno ali začasno zaposlenih, 11 % je samozaposlenih, 15 % je brezposlenih, 44 % je študentk ter 1 % upokojenk, ostale niso dale odgovora o svojem delovnem statusu. Nizek odstotek lezbijk in biseksualk, ki so zaposlene in tudi obiskujejo lezbično sceno, vodi do ugotovitve, da obstaja na področju zaposlovanja v Sloveniji visoka stopnja različnih oblik diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti. Lezbijke in biseksualke nimajo na področju dela v RS kljub zakonski zaščiti nikakršne varnosti, ki bi jim omogočala vključevanje lastne seksualne izbire. Stanje strpnosti v RS omogoča lezbijkam ali biseksualkam socialno življenje le do vstopa v t.i. socialno ‘odraslost’; lezbijke ali biseksualke, ki so zaposlene, raje ne tvegajo družabnosti na sceni oziroma odidejo s scene tedaj, ko se začne zaposlitveno obdobje.

Stanje

Zagotavljanje anti-diskriminacije na osnovi spolne orientacije je v Evropski uniji (EU) aktualno že od leta 1984, ko je bilo v Evropskem parlamentu sprejeto poročilo o diskriminaciji na osnovi spolne orientacije na delovnem mestu. EU v svojih dokumentih priporoča preprečevanje diskriminacije lezbijk in gejev tudi na področju dela in zaposlovanja: Amsterdamska pogodba omogoča državam članicam legalno osnovo za preprečevanje diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ter zahteva, da je nujno “sprejeti vse potrebne akcije za preprečevanje diskriminacije na osnovi spola, rasne ali etnične pripadnosti, religije ali vere, invalidnosti, starosti ali spolne orientacije”. 7 od 15 držav EU (Danska, Finska, Francija, Irska, Nizozemska, Španija, Švedska) tako že ima zakone, ki prepovedujejo diskriminacijo gejev in lezbijk na delovnem mestu.

V Sloveniji je v Ustavi RS (14. člen) “implicitno” zagotovljena enakost pred zakonom tudi glede spolne usmerjenosti. Kazenski zakon RS prepoveduje kršitve enakopravnosti (141. člen) in spolne nedotakljivosti (180. do 187. člen) tudi na osnovi spolne usmerjenosti. Novi predlog Zakona o delovnih razmerjih RS izrecno prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti nasploh z besedilom (6. člen): “Delodajalec ne sme iskalca zaposlitve ali delavca postavljati v neenakopraven položaj zaradi rase, barve kože, spola, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega statusa, spolne usmerjenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin”. V taistem zakonu je predvideno tudi eksplicitno sankcioniranje istospolnega nadlegovanja na delovnem mestu.

Zloženko sta finančno podprla Urad za mladino RS
in Zavod za odprto družbo Slovenija