PREDSEDNICA


Predsednica Pircmusar

še zdaj je žalostna,

pogreša Ratzingerja,

je v Vatikan odšla.


Se v črno je oblekla,

šla javno žalovat,

Slovenijo predstavljat,

se malce pobahat.


Državniške obiske

opravila je sproti,

na partizanska slavja

zašla je po pomoti.


Predsednica vsakogar –

predsednica nikogar.

Je isto sranje ona

ali pa kakšen Logar.




URŠIKA


Sladkó se nasmeje nam Uršika zala,

ki v rdečih je čeveljcih k nam priplesala,

a kadar je treba, se tudi zresni:

za naše živali ji vseeno ni.


Je ta koalicija vendar enotna

takrat, ko zavzame za pravo se stvar

nasproti brezčutnim škodljivcem planeta,

ki za živali prav nič jim ni mar.


Zaslužen aplavz zagrmi po dvorani,

še miške zaploskajo – dajmo še mi

pa skupaj zapojmo za lepšo prihodnost,

naj Uršika zala še dolgo živi!




ŠTROMAR


Nas je Islandija prva priznala,

a je politika to zamolčala,

raje pred vsaakim se papežem plazi,

pravih prijateljev pa ne opazi.


Katolicizem kroji nam prihodnost,

silno skrbi nas slovenceljska rodnost,

splav prepovedati Cerkev želi,

a o zlorabah pazljivo molči.


Robert prisrčno se s škofi rokuje,

to je vesel krivonosi Zore,

bogve o čem so se dogovorili –

pazi se, štromar – gledamo te!




VREČKA


Asta z vrečko - kaj je v njej?

Je Svetlanina nagrada?

Kaj pa, če je v njej problem –

kam naj to povprašat grem?

Pojdi na Metelkovo,

tam ti radi povedo,

da preveč je popustila –

kam je svoje kremplje skrila?

Kaj je v vrečki – čakaj malo,

kmalu se bo pokazalo,

kaj pomeni za kulturo –

borbo ali sinekuro?


Asta z vrečko - kaj je v njej?

Je tam njihov mavzolej?

Pišite si za uho:

tam ga ni in ga ne bo!




KAPITAN KLJUKA


Novi minister je Kapitan Kljuka,

ki ni imel za begunce posluha,

ta, ki pri žici morilski je vztrajal

in se brezbrižno ob Kolpi sprehajal –

Kapitan Kljuka, spominjamo se,

Kapitan Kljuka, ne maramo te!


Spet je minister. Kot v Šarčevi vladi,

mi pa bi kakšnega boljšega radi,

vsaj tako dobrega, kot je Tatjana,

ki je bila po neumnem odgnana –

Kapitan Kljuka, spominjamo se,

Kapitan Kljuka, ne maramo te!