Govorica je simbolično potrjevanje naše negotove prisotnosti. Iz te
zavesti nastaja pesniška govorica Vračanj. Človek, ki jo izgovarja, ni
vase zaprt in sebi zanesljiv, marveč se, minevajoč v času, nenehno
išče: skozi doživljanje stvari in dežja, skozi dekle in ljubezen,
skozi dialog s pesniki ter skozi dialog z izginjajočo zdajšnjostjo
samega sebe. Govoreč se razblinja v koncentričnih krogih, ki se širijo
navzven in v neskončnost, a iz razmika, iz "razpoke"", iz razdalje
med temi krogi utripajo Besede - "reže srečevanj"med jazom in
njegovimi mnogimi jazi. Besede se zgoščajo v pesem, ki kakor čvrst
kristal prestreza in preliva razpršene odseve resničnosti. Pesem je
tista, ki človeka vrača v posvečeno, a samotno gotovost prisotnosti;
tistemu, ki jo izgovarja, potrjuje, da je. - Vračanja so pesniški
prvenec Andreja Hočevarja (1980): umetniško zrela, sugestivna in obenem
miselno zjedrena poezija.
Vanesa Matajc