»Zazdi se mi, da je preteklo veliko časa, da je noč odšla in bi že davno nazaj moral priti dan, jaz sam bi vstal, se uredil, stopil ven in odšel na stol, kjer pišem, toda danes ni tako. Drugače je. Ničesar ne slišim, ničesar ne zaznavam, povsod okoli mene je popolna praznina. In. Samo še bežna misel. Vedno sem rad seksal. In to je tudi vse.« S temi besedami se konča roman Izpovedi erotomana Sarivala Sosiča. Roman o seksualnosti in življenju, o umetnosti in minljivosti, pa tudi o ljubezni. O vsem tem pa še o veliko drugih stvareh razmišlja ostareli pisatelj od jutra do pozne noči, ko sedi v lokalu ob hladnih dnevih in zunaj za mizo v pesku pod krošnjo drevesa, kadar je lepo vreme. Glavni lik namreč lahko ustvarja samo med ljudmi, torej med zvoki in šumi okolja v starem delu mesta, in ko tako nastaja literarno delo o njegovem življenju in predvsem o njegovi seksualnosti, neusmiljeno brska po spominu vse od rojstva dalje in nato skozi otroštvo, preko mladosti v srednja leta, vse do pozne starosti, ko se pripoved življenja, kot tudi roman sam, počasi končuje. Že kot otroka so ga prevzele podobe golih ali oblečenih ženskih in moških teles, ki jih je gledal v umetnostno zgodovinskih knjigah ali bral o njih v mnogih romanih, pesmih in dramah svoje obsežne knjižnice. In potem je tu še učitelj, njegov skrbnik, erudit in posebnež. Ravno ta je na mnogotere načine zaznamoval življenjsko pot otroka, ki počasi odkriva sebe in okolico, nato mladeniča, ki prvikrat spozna seksualnost. Pa študenta, kateremu seksualnost pomeni pomemben steber življenja, potem moškega, ki z vso radovednostjo in strastnostjo vstopi še v svet pornoindustrije in v njej uživa ter pridobiva posebna spoznanja. Prav telo kot povezava seksualnosti in umetnosti je osrednji vezni člen romana, sestavljenega iz desetih poglavij, med katerimi se vsako začne se didaskalijami, kar opredeli prostor dogajanja ter poudari izbrane trenutke doživljanja in čutenja. Naslovljena poglavja so estetsko premišljene in koherentne celote, ki se lahko berejo kot samostojne kratke pripovedi, hkrati pa se zaradi strukturne in pripovedne enovitosti smiselno povezujejo v inovativen žanrsko prepleten roman. Roman Izpovedi erotomana je namreč ljubezenski, erotični in seksualni roman, z jasneje in obširneje opisanimi prizori spolnosti, pa tudi razvojni roman, ki z iniciacijo v svet seksualnosti oblikuje in zaznamuje glavno osebo. Lirizirana in esejizirana pripoved je tekoča, izpiljena in premišljena. Stavek v njej je, tako kot v do sedaj izdanih romanih, Starec in jaz (2017), Jaz sam (2018), Sin in sin (2020) ter zbirki kratkih pripovedi Ne morem ven (2022), ritmiziran, zvočen in valujoč. Podoben glasbi, ki v vseh Sosičevih pripovedih zavzema najvišje mesto. Za pisatelja značilne daljše povedi tako občasno prekinejo enobesedni stavki, ki kot ostrejše zareze poudarijo določeno misel, čutenje ali dogodek. Pripovedovanje dokaj neopazno prehaja v opisovanje, ki se bogati z monologi (notranjimi) in dialogi. Opisi so pogostokrat sinestetični in bralcu prebujajo večplastna čutenja ter celo vizualno jasnejše predstave različnih pripetljajev. Ko pisatelj nagovarja bralce in bralke, kot glasbeni refren ponavlja stavek: »Star sam, in ker sem star, mi je vse dovoljeno«, saj meni, da je prav starost priložnost za izpoved brez strahu in sramu. Pogumna in samozavestna izpoved pa ni le intimni zapis ostarelega erotomana, ampak vseskozi tudi kritični vpogled v sedanjo sterilno družbo. Ta poskuša z moralizirajočim purizmom opljuvati naraven položaj človeka – ljubljenje –, medtem ko se vsak dan bolj priklanja gospodarjem vojne. Roman Izpovedi erotomana poskuša s provokativnimi opisi seksualnosti razrahljati samoumevnost svetovnih pornografskih političnih akcij (»Grozljivost. Nastaja in razrašča se svet idiotov, najbolj temačen gozd idiotizma.«), vznesenosti nad telesom in umetnostjo pa odpreti azilne ventile. Ti prinašajo v slovenski in evropski prostor inovativno večplastnost, ko dokazujejo, da je telo kot prostor naših čustev in mišljenja najpomembnejši instrument, umetnost pa edini izhod v tem ponorelem svetu: »Navdušenost. Skrivnostnost. Strastnost. To ima umetnost in to imajo samo nekateri ljudje, sem že takoj na začetku odkrivanja življenja in umetnosti spoznal in bolj, ko sem vstopal v knjige in umetnost in kasneje, ko sem se naučil brati in sem dolge ure podnevi in ponoči bral in bral, bolj so mi bile razjasnjene skrivnosti življenja in smrti, predvsem pa pretkane raznovrstnosti čustev.«

Tina Kolenik

/ … /

ODER

Pornografski studio, velika okrogla postelja in vsepovsod žarometi. Režiser in ženski pred in pod mano. Dnevna soba in preverjanje moje seksualnosti. Veža v domači hiši in pornografske revije. Masažni bazen, okrogla postelja in prelepa nebodročna temnolaska. Celodnevno snemanje.

Žarometi so zažareli. Okoli odra natančno postavljeni ali nad posteljo obešeni žarometi so zaslepili moje oči, da sem v prvih trenutkih stika z žensko pred sabo in z drugo žensko pod sabo samo s tipanjem določil položaje njunih prsi in vagin, pa tudi oni sta samo z ustnicama, ena zgoraj v poljubu in gnetenju z desno roko njega spodaj, in druga, tista pod mano, ki mi je miže lizala anus in z levo roko masirala jajca, torej tudi oni sta le z otipavanjem zaznavali moje telo, ki se je postopno ogrevalo za prvo pornografsko snemanje. Sprosti se, ne razmišljaj, ničesar ne misli, čisto sam si, vsi trije ste sami in nikogar ni, ničesar ni, kar bi motilo seksualnost, odmisli vse, kar se dogaja, naj bo spontano, poskušaj oglušeti, onemeti, da se lahko osredotočiš na svojega kurca, da se lahko močno posvetiš telesu in občutkom, dotik je najpomembnejši, ne misli na ženski in njuni telesi, samo nase pomisli in vse ostalo bo čisto naravno, osredotoči se na seksualno moč, ki jo nosiš v sebi prav zdaj, v tem trenutku, ko si na odru, in pokaži, česa si sposoben ustvariti s svojim kurcem, in že vidim, da se počasi umirjaš, da si bolj in bolj sproščen, naj ti telo začne uglašeno delovati, naj telo močneje zaživi, vso silo spolnosti nam pokaži in ne prepuščaj se motnjam spominov in tokovom asociacij, ne delaj nobenih primerjav s preteklostjo, in kot da še nisi nikoli nabijal vagine, tako se posveti tema ženskama, in ponovno ti govorim, prav zdaj ste pomembni ti in tvoje otrdelo orodje in ženski, ki ju boš oral, da bosta kričali, tudi tulili od ugodja, bolečine in strastnosti, da bosta izmučeni zapuščali ta oder in potem boš ti sam hotel še več, na koncu si boš želel še veliko bolj divje seksualnosti, zahrepenel boš po seksualnosti z ženskami vseh starosti, barv, oblik in zmožnosti, prepusti se, ni misli, ni čustev, čisto nič ni, samo oder, postelja, luči in vi trije v stiku, tako režiser meni skoraj na uho bolj tiho kot glasno, tako on meni, ko sedim na ustnicah temnolaske in mi ona nežno oblizuje analno odprtino in ko mi svetlolaska cuzlja jezik in ko se kamermani spredaj in zadaj, spodaj in zgoraj približujejo in oddaljujejo od nas tam na odru, in ko nam režiser umirjeno in naučeno natančno podaja napotke, da bo kader čim bolj naraven, sproščen in čim hitreje ter kvalitetno posnet. Danes se ne spominjam več, kdaj natančno je bilo, hočem reči, da ne vem, ali je bilo septembra ali oktobra, ko sem se odpravil najprej z vlakom in potem nekaj kilometrov peš na planoto v rojstno hišo k učitelju, takrat že moškemu v zgodnjih letih starosti, a vem, da je bilo na začetku jeseni, v dneh, ko je nadležno in vztrajno deževalo in sem se počutil zdolgočaseno osamljeno, nekako brez prave energije, kot da bi nekaj posebnega pričakoval, toda nič posebnega se ne zgodi samo od sebe, če tega posebnega ne storim sam, sem spoznal že zelo zgodaj v otroštvu, torej po tistem, ko sem bil star natanko štiri leta. V domači kopalnici, ki jo je še moj oče oblekel v kraljevsko modro barvo, da je umirjala njegovo razgreto telo, kot je sam najraje govoril, ko se je ob večerih v njej kopal in prepeval stare napolitanske pesmi, tako učitelj o mojem očetu meni, ko očeta že davno ni bilo več, torej v kraljevsko modro kad sem nalil kdo ve koliko mleka, ki sem ga privlekel iz bližnje shrambe, in spominjam se, da je bila kad napolnjena prav do roba, in ko sem se skobacal v mleko, se je bela tekočina prelila preko in se razlila po ploščicah, se razlivala naprej na hodnik in kapljala po stopnicah navzdol proti dnevni sobi v pritličju, in ker sem navdušeno čofotal, poskakoval in tudi z rokami podivjano tolkel po mleku, je ono teklo in teklo in se nateklo ter vpilo v volneno preprogo sredi dnevne sobe in moje otroško veselje je odmevalo po hiši, donela sta zvonki smeh in potem tudi neprestano kričanje v visokih otroških frekvencah, da so me odrasli, ki so sedeli zunaj pod drevesom, slišali in prestrašeno pritekli v hišo. Povzpeli so se do kopalnice in me radoživo nagajivega potegnili iz mlečne kopeli, da sem nato dolgo časa neutolažljivo jokal in jokal in na koncu izmučen od žalosti zaspal. Posebnost, drugačnost, moja prva, ki se je spominjam, in čeprav sem si jo kasneje skozi odraščanje in tudi takrat, ko sem bil moški srednjih let, pa vse do danes, ko sem zelo star, želel vsaj še enkrat ponoviti, mi to ni uspelo nikoli več. Da nadaljujem, tiste zgodnje jeseni sem potrkal na vrata hiše in presenetil učitelja, ki me je veselo objel, in ko sva umirjeno pila kavo, ko sem vanjo pomakal piškote, sem ga preprosto vprašal, ali me lahko povežeš z ljudmi, ki se ukvarjajo s snemanjem pornofilmov, rad bi poskusil in videl, kako mi bo šlo, zdaj čutim, da je prišel čas, in moram narediti spremembe, se premakniti naprej in pridobiti nova znanja, nova razmišljanja in nova čutenja. Učitelj je nekaj dolgih trenutkov molčal in me prodorno, brez mežikanja, gledal v oči, boš še malo kave, nekaj je je še ostalo, bom, sem odvrnil in pazljivo mi jo je dolil, se nato sunkovito dvignil, na mestu kratko obmiroval in potem naredil natanko pet korakov po kuhinji, zamišljeno je pogledal skozi okno na vrt pred hišo in na drevesa v ozadju in se nato naglo zasukal proti meni, spomnil sem se, koga lahko pokličem za tvoj vstop v pornografijo, on bo, ta na tej fotografiji, ki stoji med mano in tvojim tatom, najbolj primeren, je umirjen, zbran in resen režiser, ki dobro obvlada pornografske kadre, predvsem pa zna igralke in igralce pomiriti, pripraviti, spodbuditi in navdušiti za seksualnost pred kamero. Sproščenost in osredotočenost sta najpomembnejši, ko moški rine ali ko ga na različne načine daje ženskam ali moškim pred kamero, tako mi je govoril, ko sva se nazadnje srečala in dolgo let je tega in vesel bo mojega klica. Čez nekaj dni sem prispel v veliko mesto v tujini, pozvonil na vrata dokaj stare in presenetljivo majhne hiše ob široki reki nekje na robu mesta in sprejel me je moški poznih srednjih let, nižji od mene, debeluškast in pobrite glave, nasmejanega obraza in živahnih gibov, vstopi, bova kar takoj preizkusila tvoje seksualne sposobnosti, tam v dnevni sobi te čakajo tri ženske. Na sredini sobe je stal velik rdeč trosed in na njem sem po vrstnem redu od najmlajše do najstarejše pokazal, kaj znam. Poseksal sem tri ženske in zadnje, ki je imela okoli sedemdeset let, se še danes najbolj jasno spominjam. Vidim sebe, kako ji najprej oblizujem anus, da se nekoliko razmehča, potem ga ona namaže z dišečim oljem zunaj in še močneje znotraj, da sem z lahkoto prodrl vanjo in postopno vedno močneje in hitreje rinil v njeno rit, da je presenetljivo dobro ohranjena, tudi lepotno operirana ženska izmenično zamolklo globoko in hreščavo visoko stokala, in ne vem več, ali od bolečine ali od užitka. In še danes voham vlažno sapo režiserja, ki je stal tik poleg naju, me celo z levo roko rahlo tepežkal po ritnicah in mi jih tudi z obema dlanema porival naprej in odrival nazaj, da mi nazorno pokaže, kakšen ritem naj ustvarim, da bo moja seksualnost postala uglašena, da bodo gibi pridobili dovolj močne in hkrati premišljene ostrine porivov, in še danes, ko je minilo mnogo desetletij in režiserja ni več, ga slišim, kako me poučuje, kako sklonjen nad mojim penisom, da celo na razgreti glavici čutim hladnost kapljic sline, ki mu letijo iz ust, govori, bodi pozoren na ritmičnost, nič ni samoumevno, vse je potrebno natančno proučiti, postaviti v pravilne položaje in lege in prav zdaj, ko orješ po izkušeni riti, je trenutek, da uvidiš lastne nivoje zdržljivosti in potrpežljivosti, saj so seksualni prizori neprestano moteni z mojimi besedami. Pazljivo sem ga poslušal, se trudil ujeti primerni ritem porivanja, in ko je videl vse več grimas na mojem obrazu, ko so mi veke začele hitreje trepetati in so določeni deli telesa vse bolj nekontrolirano trzali, je režiser zavpil, potegni ga ven in se izprazni v njena usta, da vidim, kako ti prihaja in koliko sperme imaš. In na njen jezik sem izlil, kolikor sem imel in sledila je zelo kratka tišina. Potrepljal me je po ramenih, v redu je bilo, v beležko sem si zapisal sedemnajst centimetrov dolžine, petnajst in pol centimetrov debeline, v soboto je snemanje, me je opomnil in tako se je začelo. Priznati vam moram, da se zelo mučim, ko se poskušam spomniti najbolj privlačnih ali zanimivih podrobnosti iz svojega pornografskega obdobja, ko se trudim v spominu poiskati vsaj nekaj žensk ali prizorov, ki so me osmislili kot pornografskega igralca, pa prav zdaj ne gre in ne gre, kar se je zgodilo na odrih, se mi je pomešalo med seboj in celo smešno se mi zdi, da zdaj, ko sem star in to resničnost pogostokrat ponavljam in bom še, vse do konca te pripovedi, torej, da nadaljujem, prav zdaj se mi moje pisanje o seksualnosti zdi mladostniško smešno, morebiti celo nesmiselno ali nepotrebno, in vstani, takoj vstani od mize, odmakni se od pisanja, pojdi na stranišče in se najprej dobro poščij, potem se poglej v ogledalo, poskušaj se umiriti, ne smeš pustiti dvomom, da te začnejo jesti, ne uničuj pomenov besed, in od kod nenadoma ta šibkost, se glasno vprašam, ko otresam še zadnje kaplje urina in mi jih nekaj odleti mimo školjke na desni čevelj, kjer se kaplje razlijejo in zarišejo v krožne oblike, da me podobe na usnju nasmejijo in me oživijo, da se odločneje zazrem v oči in trmasto sedem spet za mizo in skočim v roman. Ko bom velik, bom to delal, sem pomislil, ko sem v omari na hodniku odkril deset pornografskih revij. Bil je prijetno topel poletni večer konec avgusta in v hiši sem bil sam, odrasli so odšli v vas spodaj pod planoto, in vedel sem, da jih nekaj ur ne bo nazaj. Svoboda. Tišina. Radovednost. Raziskoval sem, odpiral predale, brskal po omarah in v kartonskih škatlah našel nekaj fotografij sebe čisto, čisto majhnega, kako ležim na rdeče, sivo črni volneni odeji med mamo in tatom in nasmejana gledata v fotoaparat, jaz sam pa sem nebogljeno, a s skremženim obrazom zazrt v desno stran, tja na belo steno v ozadju, in če se me pogleda natančneje, se čuti, da mi gre na jok, in tudi kasneje skozi celotno otroštvo se nisem rad fotografiral, kar dokazujejo čisto vse fotografije, celo tiste s prizori, kjer se še danes spominjam, da sem se počutil srečno, veselo in zadovoljno. Edino na fotografiji, kjer praznujem deveti rojstni dan in sedim med dvema sošolkama, delujem veseleje, s širokim nasmehom gledam eno od njiju in zdi se, kot da mi je tista deklica všeč, čeprav se danes ne spominjam niti njenega imena in sem celo v dvomih, ali je bila v istem razredu kot jaz ali pa je bila prijateljica, morebiti sorodnica od nekoga, ki so bili prisotni takrat. In okoli petnajst mesecev po tej fotografiji z veselim obrazom jaz sam iščem nekaj, sicer ne vem, kaj, toda raziskovanje me žene, da kopljem po omarah, in ko dvignem pokrov na vrhu omare za čevlje, ki je stala v majhni kvadratasti veži, takoj pri vhodu v hišo, se mi razkrije bogastvo golih teles, kot sem kasneje poimenoval seksualnost, ki sem jo v najdenih pornografskih revijah prvič videl. Ženske različnih starosti, oblik in barv so vase sprejemale ogromne penise, vsaj takrat so se mi tisti moški penisi zdeli velikanski in so taki tudi bili v primerjavi z mojim, ki še ni zrastel in je bil otroško majhen, torej, bil je nekakšen krhek fantiček, ki se me je veselo držal, in le kdo ve, zakaj sem jaz, starec, prav zdaj padel v otroškost in obujanje spominov na svoj še nedolžni penis, in če bi bili takrat v lokalu ali pa bi stopali po pločniku mimo moje mize, bi me lahko videli, kako ta miselni zdrs nemudoma prekinem z odločnim glasnim govorjenjem samemu sebi, moraš se zbrati, vrni se, nazaj k pornografiji, ki jo želiš opisovati, se povrni, tudi gromko zakričim, da se prestrašijo in odletijo stran prav vsi vrabci in tistih nekaj golobov, ki skakljajo okoli mene, in res se nekaj zgodi, sem že tu in lahko nadaljujem. Moški penisi, trdi in ogromni in razbohoteni v tistih prvih pornografskih revijah, so se mi dozdevali marmornati stebri, ki se zarivajo v ženske votline, da se potem one zvijajo, krčijo, raztegujejo, obračajo se v različne položaje in njihove oči so, ali široko odprte ali mehko zaprte, da se pod vekami občutijo trzaji zrkel in se ob vsem tem prav vsi ženski obrazi kremžijo, nekako na poseben način pačijo v užitku ali bolečini, česar pa nikakor nisem mogel ugotoviti, čeprav sem zelo natančno pregledal tisočkrat vsako sliko posebej. In kar vidiš prvič in je tisto, kar si videl zelo močno, tako močno, da ima v sebi nekakšno silo, ki te prevzame, si zagotovo zapomniš do konca svojih dni, vam lahko zatrdim zdaj, ko pišem verjetno svoje zadnje pripovedno delo. S svojim klesanim marmornatim stebrom bom tudi sam prepričljiv v vseh ženskah ali moških, ki bodo z mano na odru pod žarometi igrali seksualnost, sicer bom igral, toda tudi užival, da ne bo pomote, saj brez užitka pa tudi radovednosti se ne bi podal na oder pornografije, sem si glasno rekel v obraz, da si dvignem samozavest, medtem ko sem se izpraznil, umil in odpravil v posteljo. Čez nekaj dni je snemanje in nestrpno pričakujem, kako bo in kakšne ženske ali moške bom seksal, režiser mi ni hotel vnaprej ničesar povedati, pričakovanje in presenečenje sta zelo uporabna spodbujevalca želje po seksualnosti, samo umirjen bodi, mi je še rekel, ko sem odhajal od njega domov. Zaspim.