|
Datum: Ponedeljek, 7. Februar 2005 - Stran: KULTURA
 natisni   preberi 
Vse lepo in prav, le
časovni razpored malce ponesrečen
Odvijanje mariborskega jazz paketa
Lolita z Ventzeslavom Blagoevim in
Apa Ini v kleti Narodnega doma
Februarski jazz paket, ki ga skupaj pripravljata (sicer pod isto streho
bivajoča mariborska kulturna subjekta) Kibla in Narodni dom, je za začetek
prejšnji petek ponudil kar dva vrhunska koncerta. Lahko bi torej
začeli s slavospevom, a ne bomo. Kot že tolikokrat doslej se je
namreč zataknilo pri "timingu". Tudi brez astrološkega (ne)znanja lahko namreč mirne duše izjavimo, da na
čas obeh koncertov v kleti Narodnega doma (prvega v klubu in drugega
na malem odru) ni sijala najbolj srečna zvezda. Najprej zaradi
prekrivanja s koncertom zvezdniške klasične violinistke Midori dve
etaži višje v istem poslopju (obe glasbeni zvrsti namreč vsaj deloma
nagovarjata isto publiko) in drugič zaradi dvodelnega sporeda.
Tako Lolita z bolgarskim gostom
Ventzeslavom Blagoevim kot nizozemsko-senegalska skupina Apa Ini bi si, še
posebno v mestu, kjer tovrstnih dogodkov ni ravno na pretek, zaslužili
samostojna nastopa. Še posebej zato, ker je glasba obeh skupin, čeprav
v skupnem "predalčku" z napisom sodobni jazz, tako
različna. Tudi selitev iz kluba na nič večji mali oder
nekaj metrov in vrat stran ni bila najbolj posrečena poteza (če
že, bi "šel skozi" kvečjemu obraten vrstni red
prizorišč). A če zanemarimo naštete nerodnosti, smo bili kar
presenetljivo številni obiskovalci deležni dvojice svežih in prepričljivih
koncertov.
Trio Lolita, sestavljajo ga Primož Simončič (saksofoni),
Iztok Vidmar (baskitara) in Marjan Stanič (tolkala), že več kot
desetletje in pol vnaša na slovensko glasbeno sceno sproščeno druženje
skorajda plesnih prvin rockovske in funkovske ritmike ter zgolj na videz
tradicionalnih jazzovskih standardov. Zgolj na videz zato, ker venomer
ostajajo nekje v ozadju, komaj zaznavni, a vendarle prepoznavni, predvsem
pa predelani s svojevrstno duhovitostjo. Izredno hitri in okretni
trobentač Ventzeslav Blagoev, ki pride celo bolj kot v solističnih
partih do izraza v komunikaciji s Simončičevim saksofonom,
Lolitin neobremenjeni pristop h glasbenemu tkivu še dodatno stopnjuje. Vse
skupaj včasih zazveni kot razglašena cirkuška kapela ali skupina
popolnih amaterskih začetnikov, a to je le pretveza za nadgradnjo v
maniri do potankosti dodelane de- in rekonstrukcije vodilnih tem ter za
improvizacijo do ekstaze. Dokaj neposredna in pristna komunikacija s
publiko (vključno z nekakšno poetično-zafrkantsko avtobiografijo,
ki jo je sredi koncerta v Slovencem še kar razumljivi bolgarščini
zrecitiral Blagoev) pa je le še dodatna, a pomembna
"začimba".
Za poslušanje nekoliko bolj zahteven in (pogojno rečeno)
intelektualističen pristop k nadvse sodobnemu in svobodnemu ter
eksperimentiranju naklonjenemu jazzu pa je pokazala skupina Apa Ini, ki jo
sestavljajo Tobias Delius (klarinet, saksofon), Hilary Jeffries (pozavna),
Wilbert De Joode (kontrabas) in Seringue C.M. Gueye (tradicionalna afriška
tolkala). Njihov koncert bi lahko opredelili kot prepričljivo demonstracijo
enega od (najboljših) možnih načinov, kako iz skorajda
kakofoničnih prvin sestaviti blagozvočno simfonijo. Glasba
skupine Apa Ini sicer zahteva precej zbranosti in pozornosti, a ju odtehta
s čistim estetskim užitkom.
Pomislekom glede časovne umestitve navkljub lahko uvodni dogodek jazz
paketa ocenimo kot popoln uspeh. Upamo torej, da bodo tovrstni paketi
postali stalnica mariborske kulturne ponudbe. Nadaljevanje sledi v petek,
18. februarja, na malem odru Narodnega doma, z
nastopom kvinteta Yun Kan 5, ki ga vodi vodilni švedski pihalec mlajše
generacije Fredrik Ljungkvist. Brezplačna predstavitev glasbenih
arhivov Alana Lomaxa v prenovljeni Kibli pa je prestavljena s četrtka,
24., na torek, 22. februarja.
Darinko Kores Jacks
Stran
v XML
|
