http://www.finance.si/47645

objavljeno 12.5.03 20:25
dopolnjeno 12.5.03 20:26

 
Zlitje zvoka in igre
Gregor Bauman
vsi članki avtorja
Svoj najnovejši projekt Dolly - In memoriam je trio Lolita predstavil na štirih prizoriščih


Spominjam se svojega prvega koncerta Lolite, bilo je ob koncu osemdesetih let v kranjskem delavskem domu. Njene poti se nikoli niso gibale med visoko priznanimi odrskimi klišeji, temveč je svojo kontinuiteto iskala v bolj ozkem, a toliko bolj iskrenem občinstvu, ki jo spremlja že od zgodnjih začetkov. Skladbe, ki jih Lolita vpleta v svoje improvizacije, namreč niso širše prepoznavne, so pa zato vedno sveže in na prepihu. Prav to skupini omogoča vsrkati najrazličnejše prakse, ali zvočne ali igralske, znotraj katerih napleta vse mogoče godbe in ritme, težko določljivo zmes, ki jo sami imenujejo hiEnergy turbo porno funk jazz overdrive crossover.

In če k temu dodamo vedno dopadljiv pripis na njihovi prvi plošči nekatere teme so ukradene, potem dobimo končno podobo zvoka, ki ga ustvarjajo Primož Simončič (alt, sopranski saksofon), Iztok Vidmar (električni bas) in Marjan Stanič (bobni, tolkala). Prva dva sta tudi začetna in stalna člana skupine.

Predstavitev njihovega najnovejšega projekta Dolly - In memoriam, sicer petega v nizu, tokrat poteka na štirih prizoriščih naše prestolnice, v smeri od Kuda Franceta Prešerna prek Metelkove (klub Gromka, Menza pri koritu) do Cankarjevega doma. Če parafraziramo delovni naslov, se skupina ograjuje od dobička vrednih kloniranih muzik ter se vrača v izhodišče svobodnih godb. Energično in zmernoagresivno, z zavezanostjo sodobnim slogom, trio spreminja plodne izkušnje posameznih ali skupinskih improvizacij ter glasbi daje brezmejne možnosti. V ta koncept duhovite igre in mediger znotraj koordinat, v katerih se giblje njihova glasba, sta se tokrat "ujela" še Tomaž Grom (kontrabas, elektronika) in igralec Zijah A. Sokolović. Prvi je z nevsiljivimi elektronskimi vnosi občuteno barval ali rezal zvočno ozadje, medtem ko je Zijah s svojim cinizmom pričakovano seciral skrite družbene odtenke s parodijo na umiranje v partizanskih filmih ali Boormanovem Excaliburju. S hkratnim ustvarjanjem zvočnega in vizualnega smo doživeli vrhunsko zlitje zvoka in igre, ki je v našem prostoru, z redkimi kinotečnimi izjemami, še vedno premalokrat prisotno.