Lolita

Igrivi in neulovljivi Lolitini zvoki

Sodelovanje z igralcem in režiserjem Zijahom A. Sokolovičem je samo eden od neštetih obrazov trinajst let delujoče skupine Lolita - njihova glasba je v besede praktično neulovljiva

Slovenska glasbena skupina Lolita prihaja v puberteto. Stara je trinajst let. Rojena je bila spomladi 1987. Lani novembra je minilo deset let od izida njene prve kasete, preprosto imenovane Lolita in objavljene pri založbi FV. Letos januarja je poteklo deset let od objave prve Lolitine vinilne plošče, spet brez posebnega naslova in spet izdane pri FVju. Maja 1992. leta je v samozaložbi sledila še kaseta Pik pok, nato pa se je oktobra 1994 začel zmagoslavni niz zgoščenk. Otvoritev je pripadla v samoizdaji objavljeni plošči Bo pa, ki je, po enem od takrat razgrnjenih načrtov, pravzaprav predstavljala prvo v trilogiji plošč s predvidenimi naslovi Bo pa - Še ni - Je že. Lolita, foto: Borut Kranjc Lolita jih je nameravala nanizati do konca leta 1999.
Načrte je izpolnila. Še več, za nameček je navrgla še nekaj plošč, tako samostojnih izdelkov njenih članov kot sodelovanj v raznih gledaliških predstavah in podobnih ustvarjalnih oblik.
Omenjena trilogija se sicer ni udejanjila v zamisli dosledni obliki. Ni bila objavljena pod zamišljenimi naslovi. Album Bo pa je bil posnet v živo spomladi 1994. leta na nastopih v klubu MKNŽ v Ilirski Bistrici ter v matičnem KUDu France Prešeren v Ljubljani. Zato pa druga plošča ni imela naslova Še ni, temveč se je junija 1996 pojavil album z naslovom LoliPop, ki ga je objavil kar "njihov" KUD France Prešeren, distribuirala pa Nika. Obe plošči je posnela ista zasedba Lolite, v kateri je bil - ob ustanovnih članih in stalnih stebrih zasedbe, torej alt saksofonistu Primožu Simončiču in basistu Iztoku Vidmarju - še bobnar Mirsad Šabič. On je v skupini igral dobršen del devetdesetih, od 1990., ko je nadomestil izvirnega bobnarja Blaža Grma, do 1997., ko ga je zamenjal sedanji stalni član, tolkalec Marjan Stanič. Njega slišimo tudi na tretji plošči v omenjenem nizu, ki sicer nima naslova Je že, temveč se imenuje Lulu, izšla pa je februarja letos, ponovno pri KUDu France Prešeren, tokrat v distribuciji Dallasa. Posnetki na njej so spet koncertni, čeprav ne iz MKNŽja in KUDa France Prešeren. Lanska nastopa v teh dveh klubih so člani skupine Lolita sicer posneli, vendar z njimi niso bili tako zelo zadovoljni kot s posnetki z nastopa v klubu Channel Zero na Metelkovi v Ljubljani junija lani.
Tisti prej omenjeni nameček predstavljajo samostojna plošča Primoža Simončiča, imenovana Pieces Of Cake, objavljena 1993. leta, pa glasba za predstavo Jantar Jupiter Mojce Dimec, ki jo je prispeval Iztok Vidmar, da premnogih gostovanj članov skupine Lolita na ploščah drugih ustvarjalcev in v raznih zbirkah tokrat niti ne naštevam posebej. Izpostaviti moram vsaj še izvrstni nosilec zvoka v obliki cedeja z naslovom Medved, objavljen v samozaložbi januarja 1998. Cede vsebuje posnetek predstave Medved Čehova v izvedbi Zijaha A. Sokoloviča in v glasbeni spremljavi Lolite. Lolita je s Sokolovičem sodelovala že predtem in tudi pozneje. Na albumu Lolipop recimo slišimo uglasbeno zgodbo Modri vlak Zijaha A. Sokoloviča, decembra 1999 pa je, spet v samozaložbi, Lolita družno z Zijahom Sokolovičem objavila še cede z naslovom Trnovskega orkestra ples s posnetkom posebnega koncerta v KUDu France Prešeren.
Glasba skupine Lolita je v besede neulovljiva. Tako so razne označbe in opisi mišljeni bolj za šalo kot zares. Tudi tale jara kača, ki pravi, da je skupina Lolita "HiEnergyTurboPornoFunkEtnoJazzOverdriveCrossover band". Glasba skupine zares premore obilico energije, tudi do najbolj silovitih razsežnosti. Tisti "porno" v označbi prav tako ni čisto za lase privlečen in tudi ne zgolj spomin na razvpiti film o najstniški ljubimki. Pred kakšnim letom se je namreč neki dušebrižniški osebek iz tujine na naših naslovih elektronskih pošt zanimal, ali je slovenska glasbena skupina Lolita mogoče kak pedofilski ali kako drugače nagravžen projekt. Ob tem velja pripomniti, da je ime pobrano tudi po knjigi Lolita ameriškega pisatelja ruskega rodu Vladimirja Nabokova. Ni naključje, saj je Nabokov pisal drame, zgodbe in knjige s pogosto satiričnimi in parodičnimi prvinami. Ena od najbolj privlačnih značilnosti skupine Lolita, predvsem njenih dveh nosilnih članov, Primoža Simončiča in Iztoka Vidmarja, pa je humor, duhovitost. Poigravanje z zvoki in besedami. Z besedami v besednih igrah v naslovih plošč in skladb Lolite, z zvoki pa s paberkovanjem raznovrstnih glasbenih navedkov iz drugih glasbenih del, pretežno jazza, popularne glasbe, celo reklam in radijskih jinglov. Tu lahko najdemo tudi opravičilo za tiste označbe "funk", "etno", "jazz" in "crossover" iz prej omenjenega opisa.
Spet nič presenetljivega, saj o odprtih ušesih in širini duha članov skupine Lolita priča, ob vsem ostalem, tudi navedba njihovih biografskih podatkov. Primož Simončič je predtem, v osemdesetih, igral v izvrstni slovenski skupini Srp ter z njo 1984. leta objavil zaenkrat njen edini album. Zaenkrat pravim zato, ker je že nekaj časa v pripravi material za pregledno zbirko skupine Srp, ki bo izšla v obliki cedeja. Iztok Vidmar je bil član skupin Orkester Titanik, Čao pičke in Basisti. S Čao pičkami je zabeležen na kaseti, ki si jo je ta skupina 1983. leta delila z zasedbo Via ofenziva. Enkrat v prihodnosti lahko pričakujemo tudi pregledno zbirko Čao pičk na ustreznem sodobnem nosilcu zvoka. Sedanji stalni bobnar Lolite, Marjan Stanič, igra v Dertum bandu, skupini Žoambo Žoet Workestrao ter v nepregledni množici drugih, vključno z gostovanji na raznih snemanjih. Lani sta bila člana zasedbe Lolita tudi violinist Matjaž Sekne in kitarist Igor Bezget, ki pa medtem, zaradi drugih obveznosti, v skupini ne delujeta več. Oba sta na izvrsni koncertni plošči Lulu pustila razviden in dobrodošel zvočni prispevek. V minulih letih je v Loliti sodelovalo še več glasbenikov, med njimi pevke Mojca Dimec, Alenka Vidrih ter Alenka Marsenič, kitarist Samo Ljubešič in violinistka Jelena Ždrale.
Glasba skupine Lolita je plod medsebojnega sodelovanja in učinkovanja vseh udeleženih članov. Pogosto se ustvarja v živo, pa če je to na vajah ali na koncertih. Tako se izvedbe posameznih skladb razgrajujejo in dograjujejo z nastopa v nastop, skupina pa je, kot pravijo sami, "najbolj živa v živo". Njen koncert je torej pravo mesto za srečanje z Lolitino glasbo. Ena od priložnosti je bila minuli četrtek v mariborski Kibli.