Zgodba o uspehu dnevnika Gazeta Wyborca, ki ga vsak dan prebira dva milijona Poljakov in ki je v samo desetih letih obstoja v zahodnih medijih postal najpogosteje citiran časopis vzhodne Evrope, se je začela iz nič - pravi Gazetin kolumnist Jacek Žakowski. V nekem stanovanju so se zbrali prijatelji-novinarji, ki so do 1989 "ilegalno" pisali v neodvisnih časopisih. Prinesli so stole, pisalnie stroje in uro, ki jih je opominjala na deadline. Vodil jih je Adam Michnik, ki je še vedno glavni urednik. Naklada časopisa se sedaj giblje od 600-800 tisoč izvodov. Poleg tega, da bolje pišejo, so se pri časopisu naučili tudi marketinga. Ko so začenjali, je bila namreč naklada takratnega režimskega dnevnika 400 tisoč, sedaj pa ima le še 40 tisoč izvodov naklade. "Želeli smo neodvisno Poljsko in časopis, ki bo pomemben ne samo za politike temveč tudi za navadne ljudi, hkrati pa smo želeli ostati neodvisni," se spominja Žakowski.

Tomaž Gerden, novinar zunanjepolitične redakcije Radio Slovenija, ugotavlja, da so Slovenci veliko bolj konzervativni bralci, saj so trije poskusi zagona novih dnevnikov propadli. Mogoče zaradi tega, ker je bilo v 80-tih v Sloveniji pač več demokracije kot na Poljskem. Gerden meni, da v slovenskem medijskem prostoru manjka resen desno usmerjen časopis. Žakowski pravi, da se politični pritiski na medije nadaljujejo. "Politiki - nekateri so celo naši prijatelji - nas kličejo, kajti to je njihova naloga. Mi, novinarji, pa smo tu zato, da njihovovim željam ne ugodimo," poudarja Žakowski.

Koliko pa je Slovenija prisotna v poljskih medijih in Poljska v slovenskih - je bilo eno od vprašanj voditeljice 37. Novinarskega večera Ksenije Horvat. "O Sloveniji smo na prvih straneh pisali ob njeni osamosvojitvi in vojni, sedaj je ni, kar je za Slovenijo dobro," je odgovoril poljski novinar. Tomaž Gerden pa je ugotovil, da se o Poljski piše samo v kontekstu pripravljenosti na vstop v Evropsko unijo in to v stilu: kdo je boljši - Poljaki ali Slovenci.