koledar
art-ikli
plakati
letaki
ljudjeza
|
|
LjudjeZa.org,
kot govorimo z imenom,
prisegamo na moč dobre, kritične, odkrite in iskrene javne
informacije.
Smo nehierarhična, brezproračunska, neformalna politična pobuda
posameznic in posameznikov, ki se ne nehamo spraševati: kako
živim?
S tem namenom prevprašujemo svojo zavest, jo razpiramo ter
vsak-a zase spoznavamo svoje sebstvo, svojo vlogo in stališča
v tem svetu.
Stremljenja za spremembo človeške druzbe, v kateri živimo,
so uresničljiva.
Za te spremembe se borimo.
|
|
|
|
Urška Breznik
Obožujem pse, ker so tako ljubeči, pristni
in se znajo vsega razveseliti-lastnosti, ki jih poleg odgovornosti,
zrelosti, sposobnosti empatije in smisla za humor iščem tudi
v soljudeh. Prepričana sem, da so vsa živa bitja enakovredna,
zato si vsa zaslužijo spoštovanje, strpnost, prijaznost in
pomoč, kadar so izpostavljena trpljenju in izkoriščanju. Kljub
zaključku študija sinologije in umetnostne zgodovine, si želim
»zaresno« službo najti
na živalovarstvenem, ekološkem ali humanitarnem področju.
Knjige, ki so se me najbolj dotaknile:
-Arundhati Roy: The God of Small Things
-Harper Lee: To Kill a Mockingbird
-A. A. Milne: Medved Pu in hiša na Pujevem oglu
-Charles Patterson: Vječna Treblinka: naše postupanje prema
životinjama i holokaust
Internetne strani, ki jih priporočam:
[www.janegoodall.com]
[www.ifaw.org]
[www.knjigobube.com]
[www.prijatelji-zivotinja.hr]
[www.vege4.si]
[www.globalexchange.org]
[www.corpwatch.org]
|
|
|
| |
Dejan Koban |
|
|
| |
Urška Merc |
|
|
| |
Mirč Nedeljkovič |
|
|
|
Maja Pan
1974, po izobrazbi in navadah sem filozofinja,
feministka, prečloveška tehtnica majhnosti, krivice in lepote.
Rada imam skrivnostnost Sapfinih fragmentov in neizrekljivost
haikuja, češke filme in Bergmana, rada bi bila pogumna kot
Alma Karlin, neizprosna kot Elfriede Jelinek, srčna kot raca
mlakarica in svojeglava do kraja. |
|
|
|
Branka Vičar
Po izobrazbi sem magistrica slovenskega
jezikoslovja. Zaposlena sem na Pedagoški fakulteti v Mariboru
kot asistentka za slovenski jezik. Moje znanstveno-raziskovalno
delo je vezano na preučevanje zgodovinskega razvoja slovenskega
knjižnega jezika.
Opažam, da sodobni človek išče in ustvarja najrazličnejše
načine in sredstva, ki bi mu pomagali do sreče. A pridobljena
sreča je le navidezna. Izgubil je namreč najosnovnejše: sposobnost
življenja v soglasju z naravo in živaljo. Poskušam opisati
človekovo nasilje nad živaljo; a vsak prilastek, celo krvavo,
grozljivo, okrutno, barbarsko ..., le omili njegovo pravo
bistvo. |
|
|
| |
Marko Žigart |
|
|
 |
