Znotraj sodobnih likovnih umetnosti doživljajo tapiserije kot likovna dela svoj preporod šele v zadnjih desetletjih, ko so dokončno presežena vsakršna razmejevanja med visoko in uporabno umetnostjo. Tapiserijski umetnosti, ki je od srednjega veka dalje predstavljala eno redkih niš ženskega ustvarjanja, se je dolgo godila krivica, saj je bilo tkanje podobno kot šivanje največkrat slabšalno zvedeno na veščine, ki so jih tradicionalno večinoma obvladovale zgolj ženske. Iz te zgodovinsko pestre tapiserijske dediščine izhaja tudi tkalsko snovanje Urške Merc in Maje Pan. Med njune stvaritve sodi pestra paleta najrazličnejših izdelkov uporabne umetnosti, kakršni so šali, pregrinjala in manjši tkani predmeti kot na primer denarnice, torbice, kazala, ipd., ki jih v celoti zaznamuje predvsem izjemen likovni pečat. V tandemu Merc – Pan se umetniške ideje uresničujejo v mnoštvu raznolikih izrazov, saj avtorici na inovativen način združujeta tkalsko-oblikovalske in šivilske spretnosti z izjemnim likovnim občutkom za barvo in kompozicijo. Njuna dela so prepoznavna po izraziti avtorski likovni govorici, ki je premišljeno grajena skozi zanimivo kompozicijsko in barvno razgibanost. Presenetljiva čarobnost se skriva predvsem v pestrem barvnem spoju volnenih niti, ki niso nič manj barvno prelivajoče se, kot če bi bile mešane na slikarski paleti. Skratka, kot takšne se zdijo njune tapiserijske domislice mnogo več kot zgolj uporabni predmeti, saj poleg želje po dotiku vzbujajo predvsem čisti likovno-estetski užitek v vidnem doživetju.

Mag. Alenka Spacal