HANS-JÖRG MAYER
Brez naslova / Untitled, 1994
sliki / two paintings
Primerjava
Hans-Jörg Mayer danes deluje kot galerist. Leta 1994 je naslikal dve sliki brez naslova. Navada, da umetnik svojim slikam ne pripiše naslova, je v 20. stoletju plod razvoja, ki zahteva, naj slika govori zase, naj bo zaključen kozmos, katerega referenčnosti ni treba poimenovati. Zgodovino umetnosti lahko beremo kot zgodovino takih referenčnih točk. Na eni strani umetnikova introspekcija, na drugi, dominantnejši strani pa tematizacija zunanjega. Umetnost pomeni družbeno konstrukcijo. Družba drži v rokah vse niti in avantgarda se je odpovedala veliki utopiji avtonomije. Hans-Jörg Mayer si je kot referenco za svoje delo izbral medije fotografijo, film in televizijo, ki so glavna tema 20. stoletja. Gre torej za mediatizacijo, za vpliv medijev na dojemanje realnosti, na oblikovanje mnenj in pojmov, na posameznika in na družbo, kar je cirkularen proces. Fotografija je začela z dokumentiranjem sveta in si pri tem prilastila značaj objektivnosti. Vsakdanje življenje je postalo zanimivo kot prizorišče tega medijskega razvoja. Vizualnost, ki jo oblikujejo in izkoriščajo vsi mediji, je zaznamovala današnji čas. Mayer na osnovi tega izoblikuje metodološki pristop za kritiko medijev, predvsem televizije, ki pod pretvezo objektivnega poročanja sama proizvaja resničnost. Ta kritika pa je v različnih pogledih očitno močno politično obarvana. Popularizacija pojma global village, ki pomeni ukinitev distance, zaradi katere se svet – zahodni svet seveda, saj je za medializicijo določena mera industrializacije nujna – zgosti v vasico, zastopa medijsko ekspanzionistično politiko. Čedalje pogostejša so vprašanja o kulturni identiteti, o mejah.

Ni naključje, da Mayer sooča prav sliki iz dveh zahodnih kultur, ki se od petdesetih let naprej vse bolj zbližujeta. V dialogu nastaja vsebina, ki v posamezni predstavitvi ne bi mogla nastati. Kot izhodišče uporabi slike iz časopisnega in revialnega tiska. Gre za medijsko predstavitev oblasti in politike. Bill Clinton v udobnem oblačilu za prosti čas je pred washingtonsko Belo hišo, simbolom oblasti. Čudna zmes javnosti in zasebnosti, ki pa prav v času predvolilnih bojev preplavlja medije. Velike in male uprizoritve kot strategije za zbujanje pozornosti, ki ne rase samo iz golih vsebin, temveč iz razgaljene zasebnosti - v primeru politikov npr. ljubezensko in družinsko življenje, zdravstveno stanje in denarne zadeve. Mediji so instrumentalizirani in zdi se, da se maščujejo s pomnoženimi zasebnimi polemikami. Ljudstvo, meščanstvo, ima najraje zločin. Reality TV je najbolj gledan program. Rodney King, zalivska vojna, sojenje O.J. Simpsnu - vse v stilu cenenih, v programskih shemah trdno zasidranih nadaljevank priklepajo gledalce pred zaslone in jih izkoriščajo kot korektiv s pretvezo obveščanja. Zabavnost je odločilen kriterij. Ideologizacija ali zabava?

V znamenju "razsvetljevanja" nastaja v koprodukciji televizijskih hiš ORF, ZDF in SRG tudi uspešna oddaja Primer XY - nerešeno (Aktenzeichen XY- ungelöst). Prva oddaja je bila na sporedu 20. oktobra 1967, 250. pa leta 1992. Eduard Zimmermann je voditelj in hkrati maskota oddaje, v kateri gledalcem predstavi nerazrešene kriminalne primere in gledalce poziva, naj aktivno sodelujejo pri iskanju zločincev, in sicer tako, da svoja opažanja in podatke posredujejo policiji ali pa neposredno v televizijski studio. Približno 40 % teh primerov je policija v preteklih letih uspešno rešila. Že ob koncu oddaje gledalci dobijo prve podatke o uspešnosti pregona. Oddaja, kjer so med sabo povezani studiji v Švici, Nemčiji in Avstriji, poteka tako rekoč v živo. Igralci pred kamerami uprizorijo zgodbo zločina (zločin sam je vedno le nakazan), ki je dramaturško zasnovana tako, da se gledalci lahko identificirajo z žrtvami, kar jih spodbuja k sodelovanju. Moralna implikacija je pravzaprav politična: posameznikova odgovornost do družbe. V oddaji policijo, ki naj bi varovala meščane, predstavijo kot učinkovito orodje, ki v soglasju in sodelovanju z meščani opravlja svoje dolžnosti. Oddaja uresničuje tisto, kar je sklenila politika. Predsednik Bill Clinton pa je vrh zakonodajne oblasti. Amerika kot ustvarjalec, Evropa kot izvajalec? Ali uperjeni kazalec kaže na oblastniško razmerje, ki temelji na kulturnem samorazumevanju Američanov?

Ameriški superrealizem oz. fotografski realizem je v povezavi s popartom iztekajočih se šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let uporabljal poseben način predstavitve, kjer je fotografija delovala kot nosilec vsebin, ki jih je slikar z natančnim slikarskim delom prenesel na veliko slikarsko platno. Uporaba fotografske optike je odsevala spremenjene načine gledanja. Realistično slikarstvo je simuliralo realnost. To hipertrofno dejanje razkrinkava iluzionistični značaj slike same, kar doseže s spretnim lovljenjem ravnotežja med popolno imitacijo in hkratnim vztrajanjem na ostankih slikarstva. Medija fotografije in slikarstva sta 150 let tekmovala in se vzajemno vzpodbujala. Fotografija se je z imitacijo "umetniške" slike poskušala uveljaviti na isti ravni kot slika in se osvoboditi dokumentarnega značaja. Fotorealistična metoda prvič združuje oba medija in upošteva njuni inherentni lastnosti: iluzijo in dokumentarnost. Dela Hans-Jörga Mayerja se od dvajset let starejših del fotorealistov ne razlikujejo po realizaciji, temveč po konceptu. Slikarstvo osemdesetih let ne beži več pred vzori in sledmi umetnikovega osebnega pečata, pa tudi potrošniški svet, ki ga je fetišiziral pop-art, ni več zanimiv. Osrednja tema del je implicitna kritika medijev, nenehno soočanje s slikami, ki jih posredujejo mediji, z nadomestno realnostjo. Vznikne zavest o zgodovinskosti slik, ki vsako sliko interpretira kot reprezentacijo nečesa drugega. Znakovni značaj slik je poudarjen, umetnost je kot koda sveta, ki poskuša dešifrirati samega sebe.

Nadja Rottner

Prevod Š. V.

The Crime Files wants to give YOU the next reward! Your tips do make a difference. Rewards of $1000 or more are offered for information leading to the capture and conviction of perpetrators. So report any sightings of suspects or additional information about a crime back to the Crime Files.

The Crime Files is produced by ImageWare Software, Inc. Copyright Š 1995-1996 ImageWare Software, Inc. We look forward to your comments and suggestions about the Crime Files. Please send them to webmaster@emeraldcity.com.