Ken Kelman
Thomas Korschil

AVANTGARDISTIČNI FILMI - tretji del




III
Ko je bilo Poročilo posneto, je bil mrtev.
Moji filmi so “resnični svet”. Ne gre za fantazijo. . 10

Izhodišče za film Poročilo Brucea Connerja je bil politični dogodek ali medijska reprezentacija tega dogodka, konkretno: umor predsednika Kennedyja ter radijska in televizijska poročila o tem dogodku. Delo se je razvijalo postopno, nastalo je več različic, zraven pa še slike, kipi in instalacije. Sprva, na dan atentata, je Conner snemal slike s televizijskega zaslona. Šele pozneje si je priskrbel posnetke, ki so jih poročevalci posneli na 16mm format. Te je kolažiral z drugimi materiali. Poleg posnetkov, nastalih tistega novembrskega dne leta 1963 v Dallasu – med katerimi pa ni slik bistvenega dogodka: umora in smrti predsednika –, je Conner uporabil materiale iz različnih virov: posnetke bikoborbe, televizijske reklame, eksplozije atomske bombe, odlomke iz filma z likom norega znanstvenika, slike Kennedyjevega obiska pri papežu, cirkuške živali, odlomke iz vojnega filma itn. Slike spremlja posnetek radijskega poročevalca, ki je v živo spremljal dogodke. Ta komentar je osnova za asociacije in metafore, ki nastajajo z montažo slik. Film Poročilo pa vsebuje tudi daljši odlomek "praznega" filma:

"Ta del je sestavljen iz metrov neosvetljenega filmskega traku in iz ponavljajočih se začetnih številk. Tudi slike iz televizijskih poročil se ritmično ponavljajo. V kombinaciji z zvokom ti odlomki – prihod predsednika, opis kolone vozil, atentat in smrt – zadobijo dramatičen pomen. Del, ko filmsko platno ostane prazno, pride v trenutku, ko poročevalec pove, da se je nekaj zgodilo ("something has happened"), in poteka vzporedno s kaotičnimi in nejasnimi trenutki, ki so temu sledili. Vizualna informacija izgine prav tedaj, ko se neposredni prenos dogajanja skrije za kopreno nerazložljive zmede. Pomen poročevalčeve izjave – "nekaj se je zgodilo" – postane večplasten. Medtem ko je na platnu namesto slik sivina, se gledalci dejansko začnejo spraševati, kaj se je zgodilo, pa ne le, kaj se je zgodilo s predsednikom, ampak tudi, kaj se je zgodilo s samim filmom." 11 Resnični dogodek, predvsem pa zmedo vnašajoči medijski dogodek lahko pojasni to, kar je Conner poskušal doseči z večletnim delom. Čeprav se zdi, da je Poročilo antidokumentarni in antiinformativni film, Conner z njim poskuša razvozljati medijski dogodek in s samimi medijskimi slikami predstaviti oz. nakazati, kaj se je pravzaprav "v resnici" zgodilo. 12 Po Connerjevem mnenju se je umor predsednika "pod političnim, družbenim in gospodarskim pritiskom preoblikoval" do te mere, da je pravo soočenje z umorom in smrtjo ostalo zastrto in se je spremenilo v obred, katerega praznovanje se ponavlja v neskončnost. 13

Conner po uvodni repetitivni predstavitvi materiala iz televizijskih poročil s čedalje svobodnejšimi asociacijami raziskuje nevidne sile, ki so na delu tako pri medijskem zameglevanju kakor tudi pri samem dogodku. Kelman v analizi filma te iracionalne sile enači z "energijami Novega sveta", pri tem pa opozarja, da Connerjevi filmi ne ponujajo preprostih odgovorov, temveč vedno vnašajo dvoumnost in večplastnost: "Razmerje med prenapeto energijo in nasiljem, tehnologijo in brezosebnostjo, med komuniciranjem na daljavo in patološko vsevednostjo, daljinsko vodenim orožjem in patološko vsemogočnostjo - vse to je implikacija. Morda je implicirana Amerika ali pa vsa tista moderna dinamika, ki je zanjo arhetipska." 14

Ne bomo se preveč zamujali z Ameriko, opozoriti pa moramo, da gre pri vidikih, ki jih navaja Kelman, za proizvode evropske zgodovine oz. zahodne civilizacije nasploh. Zanimivo pa je, da Poročilo mojstrsko vizualizira in hkrati kritično preobrača to, kar Horkheimer in Adorno opredelita kot temeljno značilnost kulturne industrije: montažo, ki ne dopušča celote, ki umetnino drobi v razpršene elemente, primerne za industrializirano kulturno proizvodnjo: za reklamo.

Z reklamami, ki so posejane med dokumentarne in igrane posnetke, avtor predstavi umor Kennedya tudi kot "posel", ki se prav nič ne razlikuje od prodajanja zobne paste in ki pač zahteva svoje. Poročilo kaže, kako tudi posnetki atentata v medijih postanejo tržno blago in reklama za delovanje civilizacije v celoti.



četrti del