| Jeanne van Heeswijk (Wapke Feenstra) |
| NEsTWORK, Manifesta 1, Rotterdam 1996 |
| Maja 1995 je organizacija Manifesta 1 postavila šotore v
Rotterdamu. K udeležbi na okrogli mizi ob dnevu odprtih vrat so povabili
nekaj umetnikov, med njimi smo bili Edwin Jannsen, Karin Arnik in jaz, na
njej pa predstavili velik izziv za umetnike in kuratorje: organizacijo
mednarodne platforme s ciljem ustvarjanja novih načinov komunikacije v
vizualni umetnosti. Manifestine ideje vključujejo pojme, kot so nova
evropska identiteta, migracija, prevajanje, komunikacija, skupnost,
politika in podobno. Soočena s tem naraščajočim tokom konceptov sem se
spraševala, kako se bo vse to uresničilo in kakšno vlogo bo imela
umetniška skupnost Rotterdama. Rotterdam ima svojo zgodovino umetniških dogodkov. Znan je kot mesto z ogromnim številom festivalov, kot so Poetry International, R' festivali in Hoboken. Poleg tega je odprt do vseh festivalov, ki si želijo postaviti šotor v Museumparku. V Rotterdamu se prireditve vrstijo druga za drugo brez jasne ideje, kako bi vse to uvrstili v vsakdanje življenje v mestu. Naj bi Manifesta 1 postala še en potujoči umetniški cirkus, še ena muha enodnevnica? Poleg Museumparka, našega festivalskega prizorišča, ima Rotterdam razvejano mrežo umetnikov, umetniških skupin in ustvarjalnih prostorov. Umetniki so si v tem mestu sami ustvarili temelje s pomočjo razstav, izmenjav, razprav in skupnih projektov, namenjenih ustvarjanju in vzdrževanju prostorov za delo in razmišljanje. Kako naj bi to obstoječo infrastrukturo povezali z Manifesto 1? Bi bilo mogoče osmisliti idejo tega, da je Rotterdam prvo mesto-gostitelj Manifeste, tako, da bi presegli osnovni potrebi po prostoru in, seveda, denarju. Za velike prireditve, kot je ta, mesta porabijo veliko energije in finančnih sredstev. Pojavila so se tudi nekatera vprašanja: Kakšen je položaj lokalnega gostitelja, ko sprejema mednarodno platformo? Kakšen je pomen letanja po svetu, če se nikoli ne povežeš z nikomer drugim kot z drugimi člani umetniške družine? Kako naj se mednarodna skupina umetnikov, sodelujočih na Manifesti, poveže s svojimi kolegi v Rotterdamu? In kako je lahko mesto več kot le nekaj kvadratnih metrov okrog Museumparka? Ko smo zapuščali srečanje dneva odprtih vrat, se je zdelo smiselno, da skličemo še eno srečanje, na katerem bi razpravljali o položaju lokalnega gostitelja in možnosti, da bi skupaj prispevali. Te ideje so me spodbudile k razmišljanju, da za njihovo utemeljitev ni dovolj, da le odpremo Manifestino pisarno v Rotterdamu. Resnični gostitelji so lahko le prebivalci Rotterdama samega. In s to mislijo sem zaprosila za uradni "umetniški prostor" (artist space) na Manifesti 1 in kuratorji so mi ga dodelili. Izraz "umetniški prostor" (artist space) uporabljam, ker ne program, ki ga naredi kurator, ne binarna pozicija lokalne skupnosti nasproti Manifesti 1 ne bi bila učinkovita. Pozicija, ki sem jo hotela raziskati, je bila dekonstrukcija. Do dekonstrukcije pa lahko pride le od znotraj, s tem da pripada hkrati na to in na drugo stran in da se nenehoma giblje nazaj in naprej in tako vzdržuje povezavo med lokalnim in mednarodnim. Dopustiti domačemu moštvu, da igra, bi se lahko izrazili. Internacionalizem je priljubljen koncept, a je prazen, če ne vključuje lokalne skupnosti. Povabila sem ljudi, ki delujejo na različnih področjih kulturnega življenja v Rotterdamu, na primer s področij vizualne umetnosti, filozofije, kritike, glasbe, plesa in celo administracije. Izbrala sem jih po njihovi naklonjenosti ideji in ker so vsi že pokazali angažirano delo z mestom in idejami, vključenimi v Manifesto 1. Prav tako so morali biti pripravljeni sodelovati v ne-hierarhični, samo-oblikovani skupini v procesu ponovne obravnave idej "lokalnega" in "prostora" vseh osem mesecev, ki so sledili otvoritvi Manifeste 1; v procesu, v katerem ni bilo hierarhije, ki bi dajala prednost umetniškemu izdelku, besedilu, prostoru ali celo zbiranju denarja in postavljanju okvirov za publiciteto*. Namen ni bil predstaviti Rotterdam v celoti – kajti to je nemogoča naloga – temveč s prepletanjem različnih zgodb in povezav sodelujočih mestu dati prisotnost. Tako se je rodil NEsTWORK. NEsTWORK (Karin Arnik, Wapke Feenstra, Edwin Jannsen, Menna Laura Meijer, Kamiel Verschuren, Ruud Welten in jaz) je kot skupina razvil svoje koncepte, ki so bili oblikovani s konkretnim, dnevnim podajanjem informacij, spodbujanjem refleksij, pojasnjevanjem strategij in nudenjem gostoljubja. Nastanili smo se na štirih različnih lokacijah, ki so bile s svojimi običajnimi cilji in aktivnostmi pomembne za naš projekt. To je pomenilo, da smo aktivirali in dali pomen Dokumentacijskemu in informacijskemu centru (Documentation and Information Centre) v Rotterdamskem centru za umetnost (Rotterdam Centre for the Arts), avditoriju in kavarni Zaal De Unie, Boijmans Van Beuningen in umetniški pobudi B.a.d in v obstoječe strukture vstavili svoje ideje in vzpostavili dialog. V teh prostorih, od katerih so bili vsi razen Boijmansa vključeni v seznam lokacij Manifeste 1, smo bili začasen, a poznan gost, ki je tako gostitelje kot obiskovalce soočal z našimi idejami, tako v teoriji kot v praksi. Dajanje informacij je ključni vidik razumevanja sodobne umetnosti. Mislimo, da dejansko umetniško delo ne obstaja, da smo del mreže, ki sodobni umetnosti daje vrednost in pomen. To pomeni, da je umetnik v studiu tako pomemben kot kurator, kot tisti, ki financira, kot človek, ki podaja informacije ali sodi kakovost. Dokumentacijski in informacijski center Centra za umetnost smo reorganizirali in tam zaposlili svoje predstavnike. Postal je pisarna za koordinacijo vseh dejavnosti NEsTWORK, na voljo pa so bile tudi informacije o umetnosti v Rotterdamu. Že prej obsežne arhive, ki jih ponavadi sestavljajo dela samostojno delujočih umetnikov CBK, smo razširili z informacijami o prostorih, ki jih vodijo umetniki (artist run spaces), ter o posebnih projektih in aktivnostih, ki so jih vodili rotterdamski umetniki, in o projektih, ki so bili ustvarjeni v povezavi z Manifesto 1. Da smo zaokrožili informacije o vseh aktivnostih v Rotterdamu, smo izdelali poseben zemljevid mesta, ki je prikazoval vsa prizorišča kulturnih aktivnosti v Rotterdamu, saj smo vedeli, da bo Manifesta 1 naredila le zemljevid območja, ki obdaja Museumpark. Organizatorji razstav navadno izdelajo zemljevide, ki prikazujejo središče kulturnih aktivnosti, izpustijo pa periferijo, ki sestavlja dejansko umetniško življenje v mestu. Za NEsTWORK refleksija vključuje razpravo, razmislek in soočanje z novimi idejami. Refleksija se nam zdi enako pomembna kot podoba in poudarjamo nujnost nenehnega dialoga o heteronomiji kulture. Beseda heteronomija nam je bližje kot heterogenost, ker je protiutež besedi avtonomija in ker deluje kot kritika ideji, da so umetniki neodvisni in samo-določevalni. Zanimata nas stalno postavljanje stvari pod vprašaj in ne postavljanje dokončnih odgovorov. V gledališkem prostoru in kavarni Zaal de Unie smo organizirali intenziven program prireditev, predavanj, filmov, srečanj, razprav in prigrizkov in s tem ustvarili možnost javnega razmišljanja o ideji prostora. Odprti manifest PORTABLE ART LOCAL ART (prenosna umetnost, lokalna umetnost) je bil namenjen kot izhodišče za razprave in reakcije na pomen pojmov "lokalno" in "podoba". Izraza prenosna umetnost in lokalna umetnost smo uporabili, da smo skovali dva pojma umetnosti, ki se medsebojno izključujeta. V prestižnem muzeju Boijmans Van Beuningen je NEsTWORK postavljal vprašanja o umetnosti in njenih pravilih*. Kako daleč gre lahko gostoljubje, če gost in gostitelj ne razumeta pravil drug drugega in če, še resneje, ne cenita pravil drug drugega? Na otvoritveni dan Manifeste 1 je NEsTWORK v sodelovanju z rotterdamsko hip-hop sceno organiziral koncert REPRESENTING THE ROTTERDAM DOCKS (predstavitev rotterdamskih dokov). Najpomembnejše vprašanje, na katerem je temeljil ta koncert, je bilo, kako daleč ena subkultura – umetnost in institucije, ki jo predstavljajo – lahko ali je pripravljena zagotoviti prostor drugi subkulturi – hip hop – in s tem sprejeti tuji element v svojo obstoječo strukturo s tem, da začasno opusti svoja glavna pravila in zapovedi, da bi se lahko odprla drugemu; v tem primeru skupaj z neločljivimi konotacijami, ki so vezane na hip hop, kot so agresivnost (nasproti mirnosti), temnopolt (nasproti belcu) in uličen (nasproti salonskemu). Odpreti prostor in biti gostoljuben ni tako zelo povezano s prostorom za fizično prisotnost, kot je povezano s sprejemanjem drugačnosti drugega. In ta občutek konfrontacije nas sili, da ustvarjamo meje, zapovedi in pravila, da se zavarujemo in definiramo. Biti gost ni lahko. Pod naslovom NEsTWORK CREATES SPACE (NEsTWORK ustvarja prostor) smo prevzeli vlogo gostitelja. Prostor in finančna sredstva, ki nam jih je dala Manifesta 1, smo ponudili drugim umetnikom in umetniškim pobudam in vključili projekte, kot so bili: razdeljevanje plastičnih vreč z besedilom "Vsak dan 40.000 ljudi išče svežo vsebino v sodobni umetnosti", ki jih je izdelal Omission; fotosteno, ki je dokumentirala vse naše aktivnosti, Noelle Cuppens in video instalacijo Geerta Mula, ki je sovpadala s hip-hop koncertom. Ves čas postavljanja in trajanja Manifeste 1 sta umetniška pobuda B.a.d in NEsTWORK gostila 17 umetnikov. Projekt MY HOUSE: YOUR HOME (moja hiša: tvoj dom) je gostujočim umetnikom nudil možnost življenja in dela v stavbi umetniške pobude B.a.d in okrog nje. V ta namen je vsak umetnik oblikoval posebno domovanje za svojega gosta. Oblika doma in njegova funkcija sta odražali avtorjeve misli o gostoljubju in umetnosti. Poleg tega je B.a.d organiziral večerje, zajtrke in druge prireditve, kjer se je v družbeni izmenjavi ustvaril umetniški dialog. Poskušali so povzročiti in vizualizirati srečanja med umetniki – tako iz tujine kot med tistimi, ki delajo v Rotterdamu – na zelo neposreden in oseben način. To je obisku umetnikov na Manifesti 1 v Rotterdamu dalo identiteto in pomen. S tem povezovanjem različnih delovnih in bivanjskih pogojev je Rotterdam postal resnično mesto gostitelj in ne le pristanišče za kratek čas. NEsTWORK kot projekt je bil uspešen kljub namenu Manifeste 1, da bi bila platforma za nove načine komunikacije uresničena – po mojem mnenju – le v desetih dneh konstrukcije in postavitve ter v otvoritvenih dneh. Veliki šotor v Museumparku, ki je služil kot prostor za srečanja vseh sodelujočih umetnikov in javnosti, ki so sodelovali na Manifesti 1, so podrli takoj po uspešni otvoritvi in otvoritvenih prireditvah. Potem so šli vsak svojo pot in NEsTWORK je sam nadaljeval proces. V Dokumentacijski in informacijski centru CBK, kjer je NEsTWORK vsem umetnikom in stranskim projektom omogočil, da se predstavljajo, so vsak dan prihajali umetniki, ki so v arhivu iskali dokumentacijo ali pa so prinesli nove informacije. Pogosto so z nami preživljali čas ob pitju kave in razpravljali o tem, kako oni doživljajo Manifesto 1 in dela sodelujočih umetnikov. NEsTWORK je bil preizkus idej. V Zaal in Café de Unie je bil program razprav dobro obiskan, NEsTWORK je uspel združiti na enem mestu različne skupine, da so izmenjavale ideje. Na te načine je NEsTWORK ustvarjal platformo za nove načine komunikacije v Rotterdamu in celo na Nizozemskem. Res je, da smo nameravali gojiti tudi povezave med lokalnim in internacionalnim – a to nam ni uspelo. Poskušali smo, a bilo je nemogoče. Bolj zanimivo bi bilo in hkrati večji izziv, če bi bili v program vključeni umetniki, kuratorji in institucije Manifeste 1. V tem primeru bi morda lahko administrativno mrežo, ki smo jo delili z Manifesto 1, razširili do stopnje, ko bi imela vsebino. Danes, junija 2000, se Rotterdam zavzeto pripravlja na to, da bo Kulturna prestolnica leta 2001. In če opazujemo dogodke v preteklosti, lahko opazimo spremembo, in to je, da zaradi zrcala, ki ga je mestu ponudil NEsTWORK leta 1996, energija, ki jo umetniki in umetniške pobude še vedno ustvarjajo, ni več sila, ki bi jo uradne institucije mesta zanemarjale. Vemo, da občasno pojavljanje bienalov in priložnosti, kot je biti Kulturna prestolnica Evrope, takšnih energij ne ustvarja. Zato bo za vedno ostala naloga vsakogar, ki živi in dela v mestu, da bo poskrbel za lastne temelje za sprejemanje kulturne produkcije. NEsTWORK je za to izdelal načrt. |