| Urša Jurman |
|
Raziskovalni projekt manifesta na domačem pragu |
| Raziskavalni projekt regionalnega programa Mreže SCCA
Research & Education in Contemporary Art in the Region Odgovorna oseba: Barbara Borčić (direktorica SCCA-Ljubljana) Koordinatorka: Urša Jurman Iniciativna skupina: SCCA-Ljubljana,1998 (Barbara Borčić, Alenka Pirman, Saša Glavan, Igor Španjol), Jože Barši in Urša Jurman Osnovna delovna skupina: Jože Barši (umetnik in izredni profesor na oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani), Saša Glavan (absolventka umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, koordinatorka programov na SCCA-Ljubljana), Urša Jurman (absolventka sociologije kulture in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sodelavka SCCA-Ljubljana) in Sabina Salamon (absolventka filozofije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani) Sodelavci: Vanesa Čokl (absolventka zgodovine in slovenščine na Pedagoški fakulteti v Mariboru, novinarka na področju kulture pri dnevniku Večer), Maša Gedrih (absolventka filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani), Slavko Kurdija (asistent na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani), Tanja Pesko (absolventka umetnostne zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, urednica knjižne zbirke Temeljna dela pri založbi Krtina), Alenka Pirman (umetnica) in Marjetica Potrč (umetnica, docentka za kiparstvo na ljubljanski ikovni akademiji). Kratka predstavitev raziskovalnega projekta Tretja izdaja Manifeste - evropskega bienala sodobne umetnosti, ki kot eno svojih bistvenih karakteristik in nalog izpostavlja aktualiziranje pojma Evrope in umetniškega razvoja v njej - in pri tem posebno pozornost namenja povezovanju zahodno- in vzhodnoevropskega kulturnega prostora - bo prvič gostovala na območju oziroma na robu tako imenovane Vzhodne Evrope, v Ljubljani. (Manifesta 1 je leta 1996 gostovala v Rotterdamu, Manifesta 2 pa leta 1998 v Luksemburgu.) Zaradi tega je gostovanje Manifeste 3 v Ljubljani pomemben dogodek ne le za Slovenijo in Ljubljano (zlasti za področje sodobne likovne umetnosti) temveč tudi za samo Manifesto. O tem, da bo Ljubljana prireditvi rabila kot testni primer, na katerem bo lahko preverjala svoja osnovna izhodišča in koncepte priča že sam izbor teme prireditve «mejni sindrom« in »energije obrambe«. Da bi se izognili pasivnemu in nekritičnemu sprejemanju prireditve in hkrati s tem od zunaj prinešenemu modelu predstavljanja sodobne likovne umetnosti (Manifesta je zahodnoevropska pobuda) na eni strani in apriorističnemu zavračanju na drugi strani, se je iniciativna skupina januarja 1999 (novembra 1998 je bila objavljena uradna vest o gostovanju Manifeste 3 v Ljubljani) odločila izpeljati raziskovalni projekt Manifesta na domačem pragu. V raziskovalnem projektu nam Manifesta 3 rabi kot primer velike, reprezentativne prireditve sodobne likovne umetnosti in s tem kot model manifestiranja kulturne industrije. Cilj raziskovalnega projekta je spodbuditi kritični diskurz o sodobnem umetnostnem sistemu, ki deluje v skladu s tržnimi mehanizmi in prevladujočo (postmodernistično) ideologijo. Hkrati s tem bi radi spodbudili samorefleksijo protagonistov na lokalni likovni sceni (predvsem pa samih sebe) kot tudi širše (zlasti na območju Vzhodne Evrope). Vzporedno s tem želimo spodbuditi oblikovanje oziroma emancipacijo lastnih modelov delovanja v umetnostnem sistemu - modelov, ki bi izhajali iz specifik in potreb porstora, v katerem delujemo. V tem kontekstu se nam zdi raziskovalni projekt smiseln in aktualen tudi zato, ker je z začetkom leta 2000 SCCA-Ljubljana (enako kot vseh ostalih 19 Sorosovih centrov za sodobne umetnosti) prenehal delovati v okviru Zavoda za odprto dru\bo-Slovenija, s čimer se (novo ustanovljenemu Zavodu za sodobno umetnost) odpirajo možnosti za drugačno delovanje na področju umetnosti in kulture. V raziskovalnem projektu smo se osredotočili na tri področja in oblikovali tri delovne skupine. Poleg bolj ali manj stalnih sodelavcev k delu v skupinah vabimo tudi različne zunanje sodelavce - umetnike, umetnostne teoretike in likovne kritike, filozofe, sociologe, etnologe ... a) Analiziranje samopodobe Manifeste 3 Skupina zbira in analizira uradne izjave Manifeste 3 (kustosov, sodelujočih umetnikov, organizatorjev). Pri tem posebno pozornost namenjamo oblikovanju trendov ter morebitnim protislovjem, ki se utegnejo pokazati ob primerjanju začetnih namenov in ciljev Manifeste - zlasti Manifeste 3 - in njene realizacije - razstave in spremljevalnih dogodkov prireditve. Od avgusta 1999, ko so kustosi Manifeste 3 objavili koncept prireditve ("mejni sindrom" in "obrambne energije" oziroma vprašanje zaščite pred politično, ekonomsko in kulturno homogenizacijo), smo usmerili pozornost tudi na vprašanje globalizma (razmerje med globalnim in lokalnim oziroma centrom in periferijo) in kako se ta kaže na področju likovne umetnosti (pri tem nas zanima zlasti odnos med Vzhodno in Zahodno Evropo). Poleg seznanjanja s temo Manifeste 3 pa naša prioriteta ostaja kritična refleksija delovanja sodobnega umetnostnega sistema in vprašanje institucionalizacije umetnosti. b) Vpliv Manifeste 3 na lokalno likovno sceno Naloga skupine je beležiti pričakovanja in izkušnje protagonistov sodobne likovne umetnosti na Slovenskem (kustosi, galeristi, umetniki, kritiki ...) v zvezi z gostovanjem Manifeste 3 v Ljubljani: kako so vanjo (če so) vključeni, ali po njihovem prireditev vpliva na lokalno likovno sceno (in če, kako), kaj jim prireditev lahko ponudi in kaj si od nje obetajo, kako se nanjo odzivajo. Eden od načinov zbiranja podatkov je serija treh anket, s katerimi bomo zajeli pričakovanja o vplivu in dejanskem učinku Manifeste 3 na lokalno sceno. Prva anketa je bila 8. junija poslana na tisoč naslovov protagonistov likovne scene na slovenskem. Naslednji bosta izvedeni v septembru (tik po zatvoritvi) in v decembru (ko bo že vzpostavljena časovna distanca). c) Analiziranje umetniških del To skupino smo oblikovali, ker so sama umetniška dela pri pisanju o velikih likovnih prireditvah navadno zapostavljena, saj so poglobljene analize zaradi številčnosti razstavljenih del redke. Za izhodišče metode dela smo postavili analizo posameznih umetniških del, katerih izbor temelji na osebnih preferencah sodelujočih. Skupni analizi del "na samem mestu" sledi individualno delo, temu pa zopet diskusija o rezultatih (tekstih) v skupini. e-mail: jurman@soros.si |