| Igor Zabel, koordinator Manifeste 3 |
| Intervju, 13. 6. 2000 |
|
|
| Pričakovanj o vplivu Manifeste 3 na slovenski prostor od
sestanka na Prušnikovi konec leta 1998 nisem bistveno spremenil. Takrat
sem razmišljal, da je Manifesta 3 priložnost, da se obstoječi
potenciali še bolj aktivirajo. Pričakoval sem, da bo M3 povzročila
usmerjeno lokaliziranje energije, ki bo dalo dodaten zagon oblikovanju
lokalnega "networka". Mislim, da bodo vplivi pozitivni, zavest o sodobni likovni umetnosti med mlajšo sceno bo večja, tudi v medijih se bo prepoznavnost sodobne umetnosti izboljšala. Tako se bo okrepil sloj ljudi, ki se zanimajo za sodobno umetnost, na čelu s podporniki in zbiratelji. Nedvomno ima Manifesta svojo kulturno - politično razsežnost. Ni namreč zanemarljivo, da sta se država in mesto z državnima aparatoma zavzela za kulturno prireditev kakršna je Manifesta, ki je sorazmerno odprta; da ni prišlo do vzpostavitve nekakšnega bienala, ki bi kopiral, recimo Beneškega, ampak do odločitve za dokaj fleksibilno in eksperimentalno prireditev, ki prinaša veliko tveganja. Nikoli nisem pričakoval, da bo Manifesta čez noč spremenila kulturno politiko in zagotovila bistven napredek umetnostne infrastrukture. Obenem pa ne smemo spregledati, da je bilo v organizacijo Manifeste 3 vloženo veliko denarja in energije, in upam, da to kaže tudi usmeritev kulturne politike. Takšna stvar nekaj časa traja, saj se mora razviti kompleten sistem. Na Prušnikovi sem predvidel sodelovanje med M3 in lokalno sceno, nisem pa mogel vedeti, kakšno formo bo to sodelovanje imelo. Kasneje so kustosi naredili nekaj poskusov, da bi se povezali z ljubljansko sceno, ki pa bi tudi sama morala biti bolj aktivna. V tem trenutku mislim, da lokalna scena premalo "izrablja" M3. Pripravljajo se sicer določene akcije, kar pa je mojem mnenju premalo. No, pa tudi Manifesta bi lahko naredila več. |