tečaj za kustose sodobne umetnosti: tečajnice / potovanja / mentorji / razstava /

Clémentine Deliss
Je svobodna kustosinja in urednica, ki živi v Londonu. Trenutno dela za Chelsea College of Art and Design. Bila je gostujoča predavateljica na številnih umetniških akademijah v Evropi; mdr. na National Academy of Fine Arts, Oslo, umetniških akademijah v Stockholmu, Malmö in Copenhagnu ter na Städelschule, Frankfurt. Od leta 1992 do 1995 je bila umetniška direktorica africa95, festivala afriške sodobne umetnosti, v sodelovanju z Royal Academy of Arts, London in več kot šestdesetimi angleškimi organizacijami. Od leta 1996 koncipira in ureja publikacijo Metronom, ki je dosedaj izšla v Dakarju, Londonu, Berlinu, Baslu, Frankfurtu, Dunaju, Bordeauju, Bielli, Oslu, Kopenhagnu in Stockholmu. Bila je kustosinja številnih razstav; npr. Lotte or the transformation of the object (štajerska jesen 1990), africa95 (1995), Seven Stories about Modern Art in Africa (Whitechapel, 1990), Tempolabor, a libertine laboratory? (Kunsthalle Basel, 1998), Bureau d'Esprit (Cittadellarte, Fondazione Pistoletto, 1999) and Magnetic Speech (1999/2000), The Queel (CCAD in Tate Britain, 2002).

Branislav Dimitrijević (1967)
Je umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, vodja oddelka za izobraževanje in dokumentacijo v Centru za sodobno umetnost-Beograd. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na univerzi v Beogradu in leta 1995 magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na univerzi v Kentu pri profesorju Stephenu Bannu.
Objavlja tekste o sodobni umetnosti in politiki v Srbiji v lokalnih in mednarodnih časopisih in katalogih. Leta 1996 je uredil knjigo o interpretaciji popularnih podob Pop Vision. Piše eseje za kataloge umetnikov, mdr. Zorana Naskovskega, Milice Tomić, Zdravka Joksimović, pRT.
Z Branislavo Andjelković je bil kustos številnih razstav in urednik katalogov; mdr. Soba s mapama (1995), Ubistvo1 (1997), Lepota i teror (1998) in Overground (1998). Je eden od ustanoviteljev Škole za istoriju i teoriju umetnosti v Centru za savremenu umetnost-Beograd.
Od leta 1999 predava o konceptualni umetnosti in razbiranju podobe. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti v Beogradu in Michaelis School for Arts v Cape Townu. Sodeloval je na konferencah in diskusijah v Canteburyju, Stockholmu, Innsbrucku, Ljubljani, Skopju, Oslu,...

EuroVision2000 & labor k3000 Zurich

EuroVision2000 so zasnovali umetniki (Susanne Perin, Peter Spillmann in Marion von Osten) iz labor k3000 Zurich. Slednji je bil zasnovan kot medijski prostor za izmenjavo tehnologije, vsebinsko sodelovanje in razvijanje skupnih form skupinskih kulturnih praks. EuroVision2000 je začasna, odprta mreža medijskih aktivistov in umetnikov iz zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Bila je ustanovljena kot odgovor aktualni politike Evropske unije o mejah, migraciji in pravici do azila. Pogovori in predvajanja filmov so se bili organizirani v Pragi, Bruslju in Bologni.

Saša Glavan (1971)

Je študirala umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski Fakulteti. V letih 1995 - 1997 je sodelovala pri organiziranju, koncipiranju in izvedbi pedagoških delavnic v Moderni galeriji v Ljubljani. V letih 1996 in 1997 je sodelovala pri razstavno-raziskovalnem projektu Ivan Grohar - Bodočnost mora biti lepša v Narodni galeriji in Mestnem muzeju v Ljubljani. Leta 1997 je delovala kot projektna sodelovka umetniškega vodje v Galeriji Škuc v Ljubljani. Od leta 1997 deluje v okviru Sorosovega centra za sodobne umetnosti - Ljubljana, od leta 2000 je asistentka direktorice novega SCCA, Zavoda za sodobno umetnost-Ljubljana.
Objavlja tekste o sodobni umetnosti (katalogi Galerije Škuc, kulturnega centra Metelkova Mesto, strokovne revije M'ars, FlashArt, dnevno časopisje Delo, Večer,...) in deluje kot kustosinja (This is your shadow on my wall, ARTilerija Kluže 1999, Onufri - 2. Mednarodna razstava sodobne umetnosti v Narodni galeriji v Tirani,...).

Mike Hentz (1954)
Polimedijski umetnik. Deluje na področju vizualne umetnosti, filozofije, novih medijev, kiparstva, instalacij, dogodkov, glasbe in performansov. Objavlja in predava. Razvija multifuncionalne sisteme. Je direktor festivala Medusa na Poljskem. Sodeloval je na Dokumenti 9. Poučuje na umetniških šolah (Art Academy, Hamburg 1979-1997). Je soustanovitelj skupin minus Delta t (1978), Frigo in Code Public (1980). Sodeloval je v projektih University TV (1991), Van Gogh TV (1988), Ponton (1986).

Marko Košnik (1961)
Bil je član skupine Laibach (1981-1983). Leta 1986 je ustanovil Inštitut Egon March, teoretsko, raziskovalno in produkcijsko enoto za rokovanje z novimi mediji, v okviru katerega je realiziral večino projektov. Leta 1996 je soustanovil Ministrstvo za eksperiment, neodvisno radijsko produkcijsko enoto Radia študent. Je večmedijski umetnik, avtor scenarijev, režije, glasbe, računalniškega programiranja in videov v okviru predstav, ambientov, instalacij in performansov. Je eden izmed pionirjev evropskih interaktivnih komunikacijskih projektov. Leta 2000 je zasnoval in izvedel mednarodni festival Hexpo.

Oliver Marchart (1968)
Je kulturni in politični teoretik in predavatelj na Univerzi na Dunaju in v Innsbrucku. Je avtor in urednik številnih publikacij s področja umetnosti, novih medijev in (kulturne) politike.

Gregor Podnar (mentor)
(1970)

Na kölnski univerzi je diplomiral iz umetnostne zgodovine, etnologije in vzhodno evropske zgodovine. Od leta 1993 dela kot svobodni kustos v Sloveniji in drugod. Od leta 1996 je umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani (www.galerija.skuc-drustvo.si). Bil je med drugim kustos tretjega U3 - Trienale sodobne slovenske umetnosti v Moderni galeriji v Ljubljani, 2000.

Lilijana Stepančič (mentorica)
(1958) 

Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz ekonomije, umetnostne zgodovine in sociologije. Kot kustosinja dokumentalistka je delala v Obalnih galerijah v Piranu in nato kot kustosinja v Moderni galeriji v Ljubljani. Med letoma 1993-97 je bila direktorica Sorosovega centra za sodobne umetnosti - Ljubljana. Od leta 1997 do 2000 je bila direktorica Zavoda za odprto družbo - Slovenija. Od leta 2001 je direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Je članica več slovenskih in mednarodnih komisij za likovno umetnost.

Olesya Turkina

Je kustosinja na oddelku za sodobno umetnost v State Russian Museum v St. Peterburgu. Je kustosinja številnih razstav, npr. The Evolution of an Image: Light, Sound, Material, State Russian museum, St. Petersburg, 1996; Doctor and Patient. Memory and Amnesia, Pori Art Museum, Finland, 1996; Kabinet, Stedelijk museum, Amsterdam, 1997(so-kustosinja); MIR:Made in the XXth century, Ruski paviljon na 48. Beneškem Bienalu,1999.
Objavila je več sto tekstov o sodobni umetnosti v različnih umetnostih revijah (Khudozhestvennyi Zhurnal, Paradoxa, Cultural Studies, Kabinet, Siksi) in katalogih (Europe, Kunst, Hannover, 1991; Manifesta 2,1998; After the Wall, Stockholm, 1999; Manifesta 3, 2000). Je stalna dopisnica Flash Art International in NU. Sodelovala je na številnih mednarodnih konferencah. Poučuje umetnosti dvajsetega stoletja na Baltic University of Economy, Ecology and Human Rights in Pro-Arte Institute, oboje v St. Peterburgu.

Igor Zabel (1958)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in leta 1989 končal magistrski študij primerjalne književnosti. Od leta 1986 dela kot kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Pripravil je več razstav ter delal kot strokovni sodelavec in svetovalec pri domačih in mednarodnih projektih, npr. Nerazložljiva navzočnost, Kustosova delovna soba, Ljubljana, 1997 (kustos); 33. Zagrebški salon, Zagreb, 1998 (kustos); 2000+ - The Arteast Collection, Ljubljana, 2000 (član skupine kustosov); Aspects/Positions, Dunaj, 2000 (član skupine kustosov); Manifesta 3, Ljubljana, 2000 (koordinator); Oko in njegova resnica, Ljubljana, 2001 (kustos),... Objavil dve knjigi esejev o sodobni umetnosti (Vmesni prostor: Eseji o delu Emerika Bernarda, Krt, Ljubljana 1991; in Speculationes, Studia Humanitatis (Minora), Ljubljana 1997) in več razprav in člankov v slovenskih in tujih katalogih in revijah (mdr. Art Journal, Art Press, Index, Moscow Art Magazine). V zadnjem času objavil tekste mdr. v naslednjih publikacijah: Connected Cities, Duisburg, 1999; After the Wall, Stockholm, 1999; L'autre moitie de l'Europe, Pariz, 2000; Words of Wisdom, New York, 2001; Ausgeträumt..., Dunaj, 2002.

Miha Zadnikar (1962)

Je etnolog in sociolog kulture. V osemdesetih deluje predvsem kot publicist, esejist in predavatelj s področja kulturne in umetnostne - prejkone glasbene in filmske - kritike. Piše za vrsto občil na področju Jugoslavije. Tedaj še goji nekaj sporadičnega upanja za inštitucije. Z osamosvojitvijo Slovenije izrazito fokusira svojo dejavnost in postane neodvisen socialno-političen aktivist - problem centra Metelkova kot celote, Urad za intervencije... Danes se ukvarja s klubsko mikrosociologijo (vodi programsko dejavnost kluba Gromka, AKC Metelkova mesto), teorijo in organizacijo "novih" subkultur in undergrounda, promocijo in prirejanje mejnih in prezrtih godbenih praks ("Kino-uho" pri Slovenski kinoteki; "Defonija" v Gromki), svoja prizadevanja redno predstavlja na radijskih valovih, v periodiki (zlasti Mladina) in izvaja predmet Antropologija in sociologija glasbe na Filofofski fakulteti Univerze v Ljubljani.