Rodil se je 7. maja 1840 v Kamsko-Votkinsku v družini rudarskega inženirja.  S šestimi leti je znal nemško in francosko in kot otrok je pisal verze v francoščini in dobil prve inštrukcije pri igranju klavirja. Njegov učitelj klavirja ni verjel v njegove sposobnosti, kar pa na srečo Čajkovskega ni zaustavilo.

Leta 1850 je Čajkovski pričel obiskovati Skt. Petersburško šolo prava, ki je bila poznana po svojih homoseksualnih aferah. Tam se je prvič soočil s svojo homoseksualnostjo. Baje naj bi bil Čajkovski angelsko lep in naj bi imel mnogo oboževalcev.

Leta 1863 je Čajkovski pustil svojo uradniško službo na pravosodnem ministrstvu, da bi se posvetil študiju na Konzervatoriju. Direktor Anton Rubenstein ga je sam poučeval, vključno z dirigiranjem. Vedno se je bal soočenja z orkestrom (celo, ko so vsi povpraševali po njegovem dirigiranju).

Njegova Prva simfonija je bila v javnosti ob predstavitvi v Moskvi leta 1868 dobro sprejeta. Bil je avtor 11-ih oper, 3-eh celovitih baletov, 6-ih simfonij in mnogih drugih del. Kdo še ni slišal za njegovo Labodje jezero? Čajkovski je status baleta povzdignil do dotlej neznanega pomena. Ljubil je plesno glasbo in njegova glasba je bila prežeta z zaneseno liričnostjo, bogastvom in plesnimi kvalitetami. Postal je znan v Rusiji, prav tako pa v Britaniji in Združenih državah.

Leta 1877 mu je neka posesivna učenka razkrila svojo ljubezen do njega in Čajkovski se je z njo poročil. Po devetih katastrofalnih mesecih pa se je ločil od nje in Čajkovski je tedaj poskušal storiti samomor, ki ga je preprečil njegov brat Modest. Da bi si opomogel, se je preselil najprej v Švico, potem pa v Italijo.

Čajkovski je imel tekom svojega življenja več homoseksualnih zvez – nekatere od teh so: zveza z Aleksejem Apuhtinom v letih 1867-70, zveza s svojim sošolcem Ivanom Klimenkom, z Vladimirjem Šilovskim v letih 1868-1872, s svojim sobarjem Aleksejem Sofronovim, z učencem Edvardom Zakom, ki je leta 1873 storil samomor, sredi sedemdesetih z violinistom Josifom Kotekom, potem s pianistom Vasilijem Sapelnikovom.

Njegova največja ljubezen je bil nečak Vladimir ("Bob") Davidov (drugi sin sestre Aleksandre), s katerim je hodil v osemdesetih in devetdesetih in njemu je posvetil Šesto simfonijo. Ohranjena so številna homoerotična ljubezenska pisma, ki mu jih je pisal.

Toda Čajkovski je težko sprejemal svojo seksualnost, čisto v nasprotju s svojim bratom Modestom, ki je bil prav tako gej, in ki je dokaj odkrito živel s svojim fantom Nikolajem ("Koljo") Hermanovičem Konradijem.

Vedenje o tem, da je bil Čajkovski gej, so skušali zamolčati vse do nedavnih časov. Sovjeti niso hoteli nič slišati za homoseksualnost svojega kulturnega heroja.

Umrl je v Skt. Petersburgu 6-tega novembra 1893: bojda zaradi kolere, ki jo je dobil zaradi pitja neprevrete vode. Toda izbruh kolere že drugega dne ni možen, čudno pa je tudi to, da njegov apartma ni bil dezifekticiran, in da so ljudje smeli poljubljati njegovo truplo.

Izgleda da je Čajkovski napravil samomor. Iz tega je zrasla čudna pripovedka, da je jeseni 1893 neki knez na carja Aleksandra III naslovil obtožujoče pismo, češ da skladatelj njegovemu (kneževemu) nečaku posveča preveč pozornosti. Razkritje bi pomenilo ne le Čajkovskijevo izgubo civilnih pravic in njegov izgon v Sibirijo - ista usoda bi doletela tudi njegove privržene bivše učence. Toda to je verjetno le pripovedka- Rusija je bila v tistem času seksualno precej odprta družba in mnogi knezi ter carjevi sorodniki so bili znani po svoji homoseksualnosti.

Viri in povezave:
http://w3.rz-berlin.mpg.de/cmp/tchaikovsky.html
http://switzerland.isyours.com/r/znamenitosti/bios/202.html
http://www.balletmet.org/Notes/Tchaikovsky.html
http://www.gay-serbia.com/queer/ilic-cajkovski-petar/index.jsp
http://www.geocities.com/WestHollywood/Castro/7935/personaggi/t.html
http://www.infopt.demon.co.uk/tchaikov.htm
http://www.gay-serbia.com/teorija/2002/02-07-28-rusija/index.jsp