Nekoč mi je nekdo rekel, da so homiči moški brez jajc. Slovenski protagonisti roza upora proti ignoranci oblasti so vsaj davnega leta 1984 dokazali, da jih vendarle imajo. Gejevsko sceno je pokonci držalo pestro klubsko dogajanje, pojavile so se revije s homoerotično vsebino, razstave, filmski festival, različne peticije in ne nazadnje jasno izražena zahteva po priznanju oziroma registriranju istospolnih partnerstev. Vse je kazalo, da bo v nekaj letih, vsaj kar zadeva gejevsko sceno, tudi Ljubljana mesto postala in da bomo tako kot drugod po svetu geji končno imeli možnost zahajati v svoje lokale, klube, knjigarne, restavracije ... Po nekaj več kot petnajstih letih pa je vse skupaj tam, kjer je bilo na začetku. Gejevska scena se razprostira na nekaj kvadratnih metrih na Metelkovi. Nekdanji alternativci, ki se skrivajo za takšnimi ali drugačnimi civilnimi družbami, tu in tam le še, sicer brez energije, potarnajo, da smo marginalci. Pa da ne boste mislili, da si zelim, da bi bilo vse okoli mene samo gej, gej in gej.
Gejevskega geta v bistvu ne maram. Kljub temu pa se kar razcvetim, ko se mi ponudi priložnost, da obiščem Berlin, Pariz, Amsterdam ... zaradi scene, druženja, predvsem pa zaradi vidnih, prepoznavnih in bolj dostopnih gejev. Da ne bi bil narobe razumljen. Kluba na Metelkovi sta čisto okej. Vse štima.
Samo manjka tisto nekaj, kar pričakujemo od gejevske scene - novosti. Teh tam že nekaj let ni.

Sicer pa dvomim, da danes že malce ostareli alternativci razumejo mlade geje, ki se hvala bogu, vsaj tisti, ki jih jaz poznam, nimajo ravno za marginalce. Danes je bog biznis. V Sloveniji smo še dalec od resničnosti. Slovenski geji, ki so tako kot drugod po svetu zagotovo dobri potrošniki, pa se ob koncu tedna še zmeraj trumoma selijo v italijanske in avstrijske diskoteke, kjer roza denar nikomur ne smrdi. Pa ne več dolgo.

F6

V majhni istrski vasici nad dolino Dragonje je končno nekdo pogruntal, da smo pedri denar. V svoji hiši je pred kratkim odprl prvi gejevski penzion pri nas - ali po domače rečeno pedrski kmečki turizem brez domačega mleka in jajc. In to v vasi, ki ne šteje več kot 20 prebivalcev, kjer vsak vsakogar pozna in vsi vedo vse o vsakomur in bi pričakovali, da bo pritisk na roza penzion toliko močnejsi in večji, ker so zaradi oddaljenosti od večjih kulturnih in socialnih središč prebivalci hišic iz istrskega peščenjaka, stisnjenih med oljčniki in vinogradi, veliko bolj konservativni in netolerantni. Pa vendar ni tako. Še nikogar niso grdo pogledali, še manj pa, da bi ga z vilami nagnali iz vasi.

Gospod Marjan, lastnik kluba F6, po telefonu ni bil ravno navdušen, da bi njegovo gejevsko oazo, v kateri gostom jamči popolno diskretnost, obiskala naša reporterska ekipa. Po nekajminutnem prepričevanju, da smo vendarle do gejev prijazna revija, pa je popustil in na kratko razložil pot do F6. Do
roza centra v Savrinskem hribovju najlaže pridete tako, da se iz Kopra po Šmarski cesti zapeljete do Pomljana in tam pri edini vaški gostilni zavijete desno. Ko po kakšnih dveh ali treh kilometrih na cesti zmanjka asfalta, pomeni, da ste na cilju. Avto parkirate na začetku vasi in med približno petnajstimi hišami poiščete tisto, ki ima številko šest.

Glede na to, da je to na vasi, bi človek pričakoval veliko kmečko izbo s kaminom, okoli katerega bi lenobno poležavali gejevski parčki, se počasi mečkali, pili kozarce rdečega vina, se malo ljubili in poslušali zvoke škripajocih polken, ki jih maje ostra zimska burja. Romantika in sanje. Užitek, ki ga ne ponudi noben velemestni še tako prefinjen pederplac.

F6 sicer nima kamina, je pa za razvajene mestne potrošnike, ki so prepričani, da je zanje idealen prostor bivanja New York, majhna kmečka hišica, katere dejanska vsebina je čisto nekaj drugega od pričakovane, pravo presenečenje. Bodimo natančni: nekaj več kot sto kvadratnih metrov, disko, dark room, šank, dve spalnici, agencija za posredovanje partnerjev, gejevska vroča linija, bodoči sedež društva prijateljev homoseksualcev, v kratkem pa si bo gospod privoščil še svojo revijo. Verjetno cenjeni bralci razmišljate, koliko ljudi je zaposlenih v zasebnem roza centru. Takole na oko bi človek izračunal, glede na to, da je center na vasi, nekako pet oziroma plus podpisani, zaposlen za PR, šest. Ampak resnica je spet drugačna. Omenjene dejavnosti ureja in izvaja gospod Marjan sam. Gospod Marjan ima lastnosti Barbapape. Hkrati je v vseh sobah, pri telefonu, za šankom, gramofonom ... pri tem pa ves čas z izvirnimi šalami zabava svoje goste. In to čisto vsak dan v tednu med osmo zvečer in drugo uro zjutraj. Predvsem pa je gospod ponosen na svoje goste. Najbolj na znane in priznane umetnike med njimi.

Zabava pri Marjanu

S fotografom Andrejem sva v F6 prišla prva. Medtem ko sva čakala na druge obiskovalce, se nama še sanjalo ni, da bova najbolj oblegana moška roza večera. Kako si sicer predstavljate, da se je radovednežem zdelo popolnoma normalno, da sva striperja, nosilca umetniškega programa večera. To malo laž si je privoščil gospod Marjan, da bi delno prikril najino pravo identiteto. Priznati morate, da vsakemu gospodu šestintridesetih let gode, če mu brez pomislekov pripisujejo službo, ki jo lahko opravljajo samo najstniki. Vprašanje večera je bilo le, ali naju bodo med plesom lahko samo opazovali
ali celo tudi otipavali. Ker sva se oba zelo vživela v potencialno vlogo striperja, sva otipavanje prepovedala.

Obiskovalcev je bilo kakšnih petnajst in se niso hoteli nastavljati fotografu. Stari so bili od 20 do 50 let, od deklariranih gospodov do takih, ki svoje spolne identitete še dolgo ne bodo našli, od mesarja do dramskega umetnika, od policista do radijskega voditelja. Vsi združeni v prijetnih večernih uricah. Ali kot je vzkliknil mlad Celjan: "Marjan, enkratno je tukaj, tak pomirjajoče in tak sproščeno."

Catch F6 je enak kot v vseh drugih pederplacih. Obilica zabave, hitro pecanje in, če bog da, na koncu še navaden fuk. Idealno mesto za vse, ki menijo, da je najboljši način za spoznavanje in odkrivanje drugih ljudi seksualen. F6 pa je zaradi svoje diskretnosti idealno pribežališče tudi za tiste, ki jih je sram, da so geji. Žalostno, a resnično. Nekateri ljudje so pač močni in so močnejsi od te bebave svetovne krščansko-meščanske morale, drugi pa si šepetajo: "Saj me nisi videl tukaj."

V nočnih urah se je scena preselila v Fiumincino, malo večjo vas kakšnih 30 kilometrov zunaj Trsta, na odprtje mega gejevske diskoteke Level. Obiskovalci se v lokalu lahko zabavajo na mega velikem plesišču in za tremi šanki. Disko ne premore niti dark rooma niti videosobe. Razpoloženje
narekujejo, ne boste verjeli, kubistke, ki so bile na svečani otvoritvi oblečene v uniforme slovenske vojske. V klubu je zaradi bučne glasbe edina možna komunikacija neverbalna. Prvi stik med osebama je, seveda če ne gre za slepca, vizualen. Pri igri osvajanja se s pogledi začnejo izmenjevati energijski tokovi. Pri opazovanju vseh mogočih opazovanj ugotoviš, da je gledanje kot tako pri moškem nekakšen uvod v spolni odnos, saj v Levlu gejem zagotavlja predhodni užitek. Vecina obiskovalcev se v glavnem zadovolji s to predigro. Lokal je skorajda sterilen in le redki so se raziskovali in spoznavali tudi z otipavanjem. Skratka, nič posebnega.

V F6 sva se vrnila v nedeljo popoldan, ko je bila zabava še v polnem teku. Ker striptiza nisva odplesala midva, ga je menda eden od preostalih obiskovalcev.

Amor Toplak

Viri in povezave:
http://www.mladina.si