Lokalno ime: República Argentina
Mednarodno ime: Argentina
Glavno mesto: Buenos Aires
Jezik: Španski
Mednarodne oznake: AR, ARG
Časovni pas: GMT-5 (CET-6)
Površina: 2.766.890 km2
Število prebivalcev: 37.813.000 (ocena 2002)
Državna ureditev: republika
Neodvisnost: od 1816
Državni praznik: 25. maj (1810)
Etnične skupine: evropskega izvora (85%), evropsko-indijanskega izvora (15%)
Denarna enota: argentinski peso (ARP)
BNP: 453 milijard USD; 12.000 USD/preb (oceni 2001)
Verstva: katoličani (90%), protestanti (2%)
Sosednje države: Bolivija, Brazilija, Čile, Paragvaj, Urugvaj

Površje:
Argentina je razdeljena na štiri enote: subtropske SV ravnine, pampo, Patagonijo in Ande. Andi se raztezajo po vsej dolžini Argentine (S-J) in tvorijo mejo s Čilom (najvišji vrh Aconcagua, 6960m); planotasta polpuščava suhe stepe na J (Patagonija); travnata pampa brez drevja na V; na S Argentine reke Paragvaj, Paraná in Urugvaj, ki se združijo v širokem ustju reke Plata; na J obali velik otok Ognjena zemlja, ki ga od celine loči Magellanov preliv.

Podnebje:
zmerno vlažno subtropsko podnebje na SV; povprečna letna temperatura 16'C; povprečno 500-1000mm padavin na leto; polpuščavsko v notranjih nižinah na J; v pampah zmerno, na Z suho, na V vlažno s temperaturami, ki segajo od tropskih do zmerno hladnih; J je pod vplivom podnebja na Z.

Gospodarstvo:
Največ prispevata kmetijska proizvodnja in predelava mesa; ovčjereja; zaloge nafte in zemeljskega plina, zlasti ob obali Patagonije; pomembne zaloge železove rude, premoga, bakra, svinca, cinka, zlata, srebra, urana in magnezija.

Zgodovina:
Pred kolonializmom so nomadski indijanski lovci živeli na J, poljedelski Inki pa na SZ. Po dolgih bojih so v 16.st. deželo naselili Španci; 1816 razglasi neodvisnost kot federalna Republika Argentna, ustanovitev združenih provinc La Plate; 1829-52 diktatura Juana Manuela de Rosasa; 1853 federalna ureditev; farmarska oligarhija iz 1916 se 1930 konča z vojaškim udarom. Po vojni s Paragvajem (1865-70) dobi Gran Chaco; odprtju pamp v 19.st. sledi priseljevanje Evropejcev. Izvoljeni predsednik Juan Perón (1946 in 1973), nasledi ga njegova žena Isabel (Martínez de Perón), ki jo odstavijo 1976. Poskus invazije na Falklandsko otočje (1982) prepreči vojna z Veliko Britanijo; vrstijo se vojaške vlade, dokler z 1983 izvolitvijo Raúla Alfonsína ne obnovijo federalne ureditve. Državo tako vodita predsednik in dvodomni nacionalni kongres s poslansko zbornico in senatom.

GLBT:
Homoseksualnost z zakonom sicer ni prepovedana, vendar je zaradi velikega vpliva katoliške cerkve, latinsko-ameriškega mačizma in političnih pritiskov v državi veliko predsodkov in homofobije. Kljub uradni zakonski nediskriminaciji, je v veljavi zakon o morali, ki pogosto diskriminira istospolno usmerjene. Zakonita legalna meja za spolne odnose je tako za heteroseksualne kot tudi za homoseksualne in lezbične odnose 21 let.
Konec leta 2002 pa je Buenos Aires naredil prelomnico v argentinski zgodovini in zgodovini Latinske Amerike - prvi so uzakonili istospolna partnerstva, s pripadajočim zdravstvenim zavarovanjem in nekaterimi drugimi pravicami. Medtem ko civilne zveze priznavajo, zakon poroke ne pozna.

Viri in povezave:
http://www.ljudmila.org/sgs/modules.php?name=News&file=article&sid=3
http://www.geocities.com/WestHollywood/2144/l-argentina.html
http://www.sigla.org.ar
http://www.ilga.org/Information/legal_survey/americas/argentina.htm
http://www.buegay.com.ar
http://www.mundogay.com
http://argentina.gay.com
http://www.sitiosargentina.com.ar
http://www.odci.gov/cia/publications/factbook/geos/ar.html