Michelangelo Buonarroti (06.03.1475 - 12.02.1564)
kipar, slikar, pesnik, umetnik; Italija
Michelangelo di Ludovici Buonarroti Simoni, eden najpomembnejših umetnikov italijanske visoke renesanse, je bil rojen 6. marca 1475 v vasici Caprese blizu Arezza. Njegov oče, firenški uradnik, ga je trinajstletnega poslal za vajenca slikarju Domenicu Ghirlandaiou. Po dveh letih je Michelangelo že študiral na vrtovih Medicev. Tam je spoznal Lorenza Medica Veličastnega, bodoča papeža Leona X. in Klementa VII. ter druge odličnike tistega časa, ki so zahajali v hišo Medicev. Svoj stil kiparjenja je dosegel zelo zgodaj – pri 16 let je že izdelal dva reliefna kipa. Dve leti po smrti njegovega zaščitnika Lorenza, je bila družina Medicev začasno pregnana. Michelangelo je sprva zbežal v Bologno, nato pa je odšel v Rim, kjer je proučeval novo odkrite klasične kipe. Pred 25. letom pa je ustvaril eno najznamenitejših del, Pieta (1498-1500), ki se še danes nahaja v baziliki Svetega Petra, dve leti kasneje pa še 4,34 metrov visok kip Davida, ki ga je končal v Firencah. S tem delom je prekosil ne le tedanje umetnike, temveč tudi grške in rimske. Leta 1505 ga je papež Julij II poklical nazaj v Rim zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele z motivi iz knjige Geneze. Podobe predstavljajo Michelangelovo razumevanje človeške anatomije ter gibanja in so spremenile način slikanja na zahodu. Tekom življenja je Michelangelo ustvaril še veliko drugih umetnin, kot so grobnica Julija II., Laurentinska knjižnica, grobnice za družino Medici, freska Poslednja sodba, kupola bazilike Svetega Petra… Umrl je 18. februarja 1564 v Rimu, na svojo željo pa je bil pokopan v rodnih Firencah.
Michelangelo je v svojih poznih šestdesetih spoznal Cecchina dei Bracci-a, lepega petnajstletnega nečaka enega njegovih prijateljev. O njegovi lepoti je napisal: »Z njegovim obrazom je želel bog popraviti naravo.« Ko je Bracci pri šestnajstih umrl, je Michelangelo zanj naredil grobnico in zanj napisal več kot petdeset pesmi, v katerih objokuje njegovo smrt. Poleg njega naj bi umetnik imel še veliko drugih ljubimcev. Med njimi je bil mišičasti Gherardo Perini, inteligentni mladi plemič Tomasso Cavalieri, ki je bil Michelangelov dolgoleten prijatelj, in Febo di Poggio, mlad prostitut, o katerem je zapisal: »S sveta se dvignem na krilih njegovih, in še smrt sama bila bi mi sladka.« Ljudje so mu očitali, da je bil homoseksualec, obtožili so ga sodomije, a je vse obtožbe zanikal.
Links and sources:
http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/michelangelo/
http://cgfa.sunsite.dk/michelan/
http://www.kfki.hu/~arthp/bio/m/michelan/biograph.html
http://www.gayheroes.com/mich.htm
http://easyweb.easynet.co.uk/giorgio.vasari/michel/michel.htm
http://members.aol.com/worldciv/michelangelo.html
http://www.inter-art.com/en/a15321.htm?x=1787